Slovenci po svetu so bili v tistem času ne glede na strankarske razlike sposobni vztrajati pri skupnih imenovalcih in so "držali kontinuiteto državotvorne ideje", se je na okrogli mizi v okviru današnjega tabora spominjal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.
Delež rojakov se je poznal tudi, ko je "šlo najbolj zares". Tako se je tudi zahvaljujoč aktivnostim Slovencev po svetu, od Buenos Airesa do Chicaga, svetovno javno mnenje začelo obračati na našo stran. "Takrat smo res čutili Slovence na naši strani," je dodal Peterle.
Tedanji obrambni minister Janez Janša je pojasnil, da so bili temelji "hiše" slovenske državnosti sicer položeni že prej, da pa so bili vogelni kamni položeni v obdobju med letoma 1987 in 1992, ko smo tudi dosegli mednarodno priznanje. To je bil čas, ko se kot narod nismo delili, ter "edini čas v slovenski zgodovini, ko si je narod res pisal sodbo sam".
Janša je ob tem opozoril, da ideja slovenske državnosti na pogorišču leta 1945 v domovini ni preživela, saj je bila to tema, ki so jo razen pri nekaterih posameznikih povsem odmislili. Zato pa je ta ideja preživela prav v zamejski in izseljenski Sloveniji.
Ljubljanski pomožni škof in tajnik tedanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja Anton Jamnik se je v imenu Slovenske škofovske konference zahvalil Slovencem po svetu za njihov prispevek k osamosvojitvi. "Vaš delež je bil izjemno pomemben," je poudaril.
Spomnil je, da je Šuštar, ki se sprva dolga leta sploh ni smel vrniti v Slovenijo, vedno čutil Slovenijo za svojo domovino in se je z vrnitvijo v totalitarni režim odločil za zahtevnejšo pot. Pred plebiscitom decembra 1990 je Šuštar tudi pozival, naj se Slovenci ne pustimo ustrahovati, je izpostavil Jamnik.
Janša se je dotaknil tudi sprevračanja narodovega spomina na osamosvojitvene čase. Razlog za to pa je po njegovem ta, da so na večini ključnih mest večino zadnjih 25 let "ljudje, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija". Tako danes sploh ne premoremo osrednjega spomenika osamosvojitvi, je opozoril Janša, ki ob uradnih pozivih k enotnosti ocenil, da je razlika med besedami in dejanji.
Peterle pa je opozoril, da medtem ko imamo mitske razlage o drugi svetovni vojni, pa glede vojne za Slovenijo, zlasti v šolah, vlada nevednost. Dodal je, da "se ljudstvo nikoli ne zgodi kar samo", pač pa je bilo potrebno najprej oblikovati konkreten model, okoli katerega se je v obdobju po plebiscitu oblikovala nacionalna, ne pa tudi politična enotnost.
"Številne Slovence danes povezuje tudi zaskrbljenost nad stanjem, v kakršnem smo," je še bil kritičen Peterle. Kot je ocenil, smo trenutno "v zosu", ker smo se odmaknili od izhodišč, ki smo jih postavili pred 25 leti. Vlada, ki ima večino v parlamentu, pa se po njegovem mnenju ne bi smela izgovarjati, da ni enotnosti.
Janša pa je poudaril, da si nihče nima pravice lastiti slovenske pomladi, saj je ta "zakladnica" na voljo vsem, ki verjamejo v pomladne vrednote. Je pa po njegovem sedanja apatija, ko 50 odstotkov ljudi nazadnje ni odšlo na volitve, rezultat upravljanja države v nasprotju s tem vrednostnim središčem Slovenije.