Lah je v pogovoru poudaril, da je medijski prostor na področju tiska zelo nasičen, hkrati pa vedno manj kakovosten. "Mediji namreč vedno bolj poročajo o stvareh, ki so zanimive, manj pa o tistih, ki so družbeno pomembne, to so kakovostne informacije, izobraževanje in neko zdravo razvedrilo," pravi.
Na področju radia in televizije pa opozarja na bistveno razliko med državnimi in komercialni radijskimi in televizijskimi postajami. Dekan fakultete za medije ocenjuje, da imajo prvi hude travme, kar "pa ni dobro ne zanje ne za državo. Od javnega sistema pričakujemo, da bo dal določene vsebine, ki jih komercialni ne more dati, to so informacije, ki so v interesu tako posameznika kot javnosti. To trenutna javna televizija sicer počne, vendar pri tem ljudi ne zna prepričati, da je tisto, kar dela, potrebno in pomembno," je menil Lah. Glede na to bo po njegovem morala javna televizija več storiti zlasti na tem področju.
Pobudo 13 članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenije (RTVS), s katero predlagajo, naj financiranje RTVS v celoti prevzame država, da televiziji ne bi bilo treba tekmovati s komercialnimi televizijami, se Lahu ne zdi dobra. Država namreč po njegovem ni odgovor na vse težave, poleg tega pa takšno razmišljanje "preveč spominja na razmišljanje iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ko se ni ločevalo med javim in državnim".
Dekan fakultete za medije je prepričan, da so najboljše javne televizije tiste, ki se financirajo preko naročnine, meni pa tudi, da bi lahko takšna oblika financiranja, to je, državno financiranje, pripeljala do povečanega vpliva politike na zavod. "Znano je, da imajo mediji moč, vsak, ki ima medije, pa ima moč v družbi. Tega se zavedajo tako zasebniki, ki oglašujejo v medijih, kot politiki, ki skušajo medije uporabiti za povečanje svoje politične moči. Nacionalizacija takšnega medija kot je RTVS lahko da politiki zato še več vzvodov, da vpliva na ta javni zavod," pravi.
Glede napovedane namere kulturne ministrice Majde Širca, da bi stroka poiskala takšen sistem upravljanja RTVS, ki bi povsem onemogočil vpliv politike na ta javni zavod, Lah ni preveč optimističen. Meni namreč, da je tovrstno razmišljanje precej nerealistično: "Lahko namreč najdemo sistem, kjer bosta vlada in parlament izločena iz možnosti vplivanja na upravljanje RTVS, vendar politike iz tega ne moreš nikoli povsem izločiti. Po definiciji je politično vse, kar je. Politika namreč pomeni, da so ljudje soudeleženi pri vprašanjih, ki jih zadevajo, in RTVS je zagotovo ena takšnih stvari. Zato je poskus izločiti vpliv politike iz tega sistema precej nerealističen. Problem niso politični interesi, problem so strankarski interesi."
Tudi sicer bo po prepričanju Laha reformo RTVS zelo težko izpeljati. "Pri nas je namreč vse politično, zato vsaka še tako navadna reforma takoj dobi politične konotacije," pravi.
Glede slovenskega medijskega prostora je Lah prepričan, da ta ni uravnotežen. "Če vprašate novinarje, kar sem osebno naredil pred nekaj leti in se do danes verjetno ni veliko spremenilo, vam bodo sami povedali, da so vsi pomembni mediji, za katere delajo ali vedo, levi oziroma levosredinski, kar osebno vidim kot problem."
Slednje po besedah Laha sicer ne pomeni, da del javnosti ne bi mogel objavljati svojih stališč in pogledov, lahko pa to po njegovem počne zgolj v nekaterih manjših medijih, ki nimajo takšnega dosega kot prevladujoči mediji, kjer prevladuje levosredinski svetovni nazor. "V tem smislu slovenski medijski prostor ni uravnotežen," je poudaril.
To, da na večini medijev prevladuje tako imenovan levi svetovni nazor, po besedah Laha sicer ni očitno na prvi pogled, pač pa je to razvidno iz prefinjenih razlik: "Naj navedem samo manjši primer, ki mi ga je povedal znanec, ki dela v enem izmed večjih novinarskih sistemov. Če recimo fotograf prinese fotografijo Janeza Janše, ki si vrta nos, potem se ob tem vsi muzajo in smejijo. Če prinese fotografijo, kjer si nos vrta Borut Pahor, pa ga vsi grdo gledajo."
Za omenjeno težavo pa sogovornik ne vidi hitre rešitve. "Edina rešitev, ki se mogoče kaže, je, da se novinarji in lastniki medijev zavedo, da v prvi vrsti služijo javnosti, in sicer ne glede na to, ali jim je mnenje nekega politika všeč ali ne. Dokler se tega ne bodo zavedli, stanje na tem področju ne bo veliko boljše," pravi.
Dekan fakultete za medije ocenjuje tudi, da so novinarji med seboj na splošno premalo solidarni. Pri tem navaja t.i. peticijo zoper cenzuro vlade, ki jo je podpisalo 571 novinarjev in to primerja z lanskimi dogajanji na tedniku Mag. "V omenjeni peticiji so se novinarji množično in glasno postavili na stran nekoga, ki je trdil, da mu urednik ni dopustil, da bi objavil nekatere stvari, hkrati pa so bili tiho, ko so njihove kolege na Magu odpuščali in jim onemogočali delati," pravi in dodaja, da če novinarji ne morejo biti solidarni drug z drugim "ne glede na to, kaj kdo misli, ima to hude posledice tudi za uravnoteženost in raznolikost medijskega prostora kot takega".
Pobud, da bi se ustanovil poseben organ, ki bi na podlagi vnaprej izdelanih meril podeljeval novinarske licence, pa Lah ne podpira. Po njegovem namreč takšne pobude kažejo "željo po policistu, ki te bo za ušesa, če ne boš delal pravilno in v skladu s tem, kar si nekdo predstavlja, da bi moral delati", česar po njegovem ni v nobeni demokraciji. Prepričan je tudi, da ima sam medijski prostor dovolj mehanizmov, da zagotovi in podpira dobro novinarstvo - to so novinarske šole, razne nagrade in podobno. "Odgovornost za samoregulacijo preložiti na nekoga zunaj ni niti dobro niti smiselno," zaključuje dekan fakultete za medije.