Predsednik republike Borut Pahor ni imel nobenih možnosti, da bi ji odrekel vabilo. To je moral samo še uradno formalizirati. O tem ni bilo dvoma, ko se je cvetober te nomenklature pod Vršičem lani ta čas razkazoval ob strani ruskega premierja Medvedjeva in že mislil na Putina. Pahorjeva naloga je bila le, da pomiri s tiste po svetu, ki so ob tem negodovali. Lahko je le obelodanil vabilo (ta neobičajna gesta je marsikoga razhudila), v katerem je zapisal, da imata z Vladimirjem Vladimirovičem Putinom »glede nekaterih vprašanj različne poglede«. »Kar,« je še dodal, »dodatno spodbuja potrebo po dialogu. Poleg negovanja tradicije in pietete vidim tudi v tem pomen vaše udeležbe na spominski slovesnosti in najinega srečanja.«
Ne bo odveč odstavek o teh razlikah. Ruska federacija v mednarodni skupnosti uveljavlja model evrazijske unije, ki ne temelji na vladavini prava, enakosti dostojanstva vsake sodelujoče entitete, ampak na pravici močnejšega. Takšen hierarhičen model ogroža ureditev, kakršno smo oblikovali ne le po padcu železne zavese, ampak tudi s sklepnim helsinškim dokumentom in tudi z ustanovno listino Združenih narodov, ki govori o spoštovanju ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vsake države. Ruska federacija se je z aneksijo odzvala na revolucijo dostojanstva na Majdanu in tako kršila temeljna mednarodnopravna načela. Soočeni smo torej z vizijo, modelom (obnavljanjem Sovjetske zveze), ki se kaže kot pravica močnejših držav. To nasprotuje zasnovi EU, kar je za nas še posebej pomembno, ker omogoča preživetje tudi majhnih narodov oziroma držav.
Teh razlik del te (tudi intelektualno mnenjske) elite ne zna in noče prepoznati. Raje v sedanji ukrajinski oblasti vidi, kot smo lahko še enkrat te dni brali izpod peresa profesorja novejše zgodovine, »koruptivno«, »praktično fašistično oblast«. Ker v politiki na manjka paradoksov, se je slovenska izvršna oblast pred vrhom Nata v Varšavi skoraj hkrati odločila z vodom sodelovati pri namestitvi štirih bataljonov na Poljskem in v baltskih državah. Naših trideset vojakov bo torej stalo ob evropsko-ruski meji prav zaradi moža, ki prihaja k nam in je odgovoren za krepitev severnoatlantskega zavezništva na vzhodu Evrope. Najprej seveda zaradi okupacije in nato zasedbe ukrajinske avtonomne republike Krim.
Putin bo priletel v Slovenijo z žerjavi (na stebrih novega spomenika vsem ruskim in sovjetskim vojakom na Žalah, ki so si ga zaželeli Rusi in ga plačali, so postavljene bronaste plastike teh ptic), na pieteten, simboličen obisk, ki ga je spremljalo medversko, ekumensko srečanje. Pogovorila sta se tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in metropolit Ilarion Volokolamskij. A to je le duhovno spremstvo, v ospredje se rinejo gospodarski deli v uvodu omenjene elite, direktorji in državni kapitalisti, katerih posli in kapitalska moč je odvisna od ruskega trga. V času gospodarskih sankcij proti Ruski federaciji bomo kot kaže kmalu dobili otipljivo mešano rusko-slovensko gospodarsko zbornico. Sicer pa naš zunanji minister Karl Erjavec, ki se ima za botra obiska, itak razglaša, da so sankcije neučinkovite.
Mir prinašajoče slovansko srečanje pri najzahodnejši pravoslavni kapelici je vneslo večje vznemirjenje in vsakršne prav do konca samega obiska neznane varnostne ukrepe kot pa plaz stotisočev migrantov, ki je prešel Slovenijo. Turisti, ki so nameravali na pot proti Jadranu ali naprej po Balkanu, se bodo znašli v preglavicah, ki jih ne zna nihče predvideti. Voznikom, ki prihajajo iz zahodne in severne Evrope, denimo, pristojni svetujejo, da za pot proti Hrvaški uporabijo pot skozi Italijo ali skozi Ljubljano in Maribor proti Gradcu. Voznike bodo na zapore opozarjali že na Solnograškem. Pietetna sobota bo peklensko razgreta. »Gre za najvišji obisk v Kranjski gori vseh časov,« je ponosno izjavil tamkajšnji župan Janez Horvat. A dodal: »Ne vemo, ali bomo ruskega predsednika sploh lahko videli.« Putin in Putout je zaradi tega kranjskogorskega in še kakšnega presežka s tira vrgel pol Balkana in Srednje Evrope.
»Če si Slovenija že toliko želi Putina, naj ga sprejme. Ne zdi se mi prav, da bi se ob tem izvajale takšne ali drugačne provokacije, ki državi ne bi koristile,« nam je v nedavnem pogovoru dejal Andrija Hevka, predsednik kulturnega društva Ljubljana Kijev. Prav njegovo društvo prek Facebooka vabi na protestni shod, ki bo potekal dve uri pred pristankom Iljušina na Brniku pred Tomšičevo 9, torej poleg ruskega veleposlaništva v Ljubljani, končal pa se bo na Prešernovem trgu.