"Vojne ne rešujejo problemov. Ustvarjajo nove," je poudaril slovenski predsednik. Dejal je, da vojne običajno začenjajo nesposobni ali lahkomiselni voditelji, v njih pa trpijo nič krivi vojaki in nedolžni ljudje.
Slovenski predsednik Pahor je pri tem opozoril tudi na krepitev nacionalnih antagonizmov v Evropi. Temu pa v Evropi na podlagi izkušenj iz preteklosti ne bi smeli slediti, je poudaril na slovesnosti ob odkritju spomenika na goriškem krasu med prvo svetovno vojno.
"Zdi se, da smo se Evropejci iz prve in druge svetovne vojne vendarle naučili osnovnega nauka. Probleme je potrebno reševati po mirni poti. Naše celotno življenje pa bo lepše in lažje, če bomo poleg tega sodelovali in gradili skupen svet miru in blaginje," je še dejal Pahor. Nadaljeval je, da je ta spomenik, postavljen slovenskim vojakom, ki so se v prvi svetovni vojni borili za obe na tem prostoru bojujoči strani, spominski navdih za pogum tem in bodočim rodovom, da gradijo svet brez vojne, svet miru in iskrenega sodelovanja.
Tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella je opozoril predvsem na pomen miru in trajnega sodelovanja med sosedskimi narodi.
Predsednika sta se poklonila pred spomenikom tudi s položitvijo venca.
Slovesnosti v Doberdobu so se ob predsednikih Pahorju in Mattarelli udeležili tudi slovenski ministri Gorazd Žmavc, Anja Kopač Mrak in Tone Peršak, pa tudi podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec. Prisotna je bila tudi predsednica pokrajine Furlanija-Julijska krajina (FJK) Debora Serracchiani.
Pobudnika za postavitev spomenika sta bila Kulturni dom Gorica na pobudo Vasje Klavore in italijanska občina Doberdob. Čeprav je Doberdob preko ponarodele pesmi znan kot "slovenskih fantov grob", v njem doslej ni bilo nobenega spominskega obeležja, ki bi opozarjalo na velike žrtve Slovencev na tem območju. Svoje spomenike so postavili Italijani, Hrvati, Madžari in Poljaki, šele zdaj pa tudi Slovenci.
Idejno zasnovo spomenika, ki naj bi glede na napovedi stal okoli 30.000 evrov, je pripravil slovenski arhitekt Jože Cej, oblikovali pa so ga v podjetju Kamen Kras v Opatjem selu.
Doberdob je bil med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala avstro-ogrska obrambna linija soške fronte.