Premier Borut Pahor je danes v DZ vložil predlog za razrešitev ministra za okolje in prostor Karla Viktorja Erjavca, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Pri tem državnemu zboru predlaga, da se postopek razrešitve Erjavca v skladu s poslovnikom DZ opravi čim prej.
Predsednik vlade namreč ocenjuje, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov okoljskega ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki nezadostni, zlasti ker gre za področje, ki ima neposreden vpliv na zdravje državljanov Slovenije.
Premier v obrazložitvi predloga pojasnjuje, da ga je računsko sodišče 4. januarja pozvalo, da začne postopek za razrešitev okoljskega ministra. Sodišče je poziv utemeljilo z nezadovoljivo izvedenimi ukrepi okoljskega ministrstva, saj ni odpravilo nesmotrnosti, na katere je računsko sodišče opozorilo v revizijskem poročilu o ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki.
Po mnenju računskega sodišča ministrstvo ni vzpostavilo učinkovitega sistema ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki, z odpadno embalažo in njegovega financiranja ter ni vzpostavilo učinkovitega sistema spremljanja izvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Vse to pa je mogoče šteti kot hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja, piše v obrazložitvi.
Popravljalni ukrepi, ki jih je nato ministrstvo predložilo v odzivnem poročilu, pa po ugotovitvah računskega sodišča ne odpravljajo nesmotrnosti, pač pa ohranjajo ali celo povečujejo nepreglednost pri obračunavanju okoljskih dajatev, ki se plačujejo zaradi onesnaževanja tal in zraka z odlaganjem odpadkov na odlagališčih za inertne, nenevarne in nevarne odpadke. Za to je računsko sodišče ministrstvu že leta 2007 izreklo sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja.
Premier v obrazložitvi predloga za razrešitev še navaja, da se neustrezno rešuje problematika urejanja pristojnosti in obveznosti lokalnih skupnosti pri izvajanju regijskega koncepta s komunalnimi odpadki, pri čemer je bilo premalo narejenega pri iskanju konsenza med občinami.
Tako je 16. julija 2009 večini obstoječih odlagališč poteklo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Ministrstvo je sicer podaljšalo rok za odlaganje odpadkov na nekaterih odlagališčih, ni pa zadostno pristopilo k reševanju problemov, ki se pojavljajo pri zagotavljanju regijskih odlagališč odpadkov. Tako ni bila niti dokončno pripravljena projektna dokumentacija za večino regijskih centrov za odlaganje odpadkov, roki izgradnje pa so bili postavljeni nerealno.
Pri tem premier Pahor poudarja, da je ureditev ustreznega ravnanja z odpadki ne glede na ugotovitve računskega sodišča ena od prednostnih nalog vseh članic EU, pri čemer si morajo vse države članice prizadevati za zmanjšanje odlaganja odpadkov ter ponovno njihovo uporabo.
Po podatkih statističnega urada, ki jih navaja Pahor, je Slovenija leta 2008 proizvedla 453 kilogramov komunalnih odpadkov letno na prebivalca. To je manj od povprečja v EU, ki znaša 522 kilogramov na prebivalca. Vendar pa v Sloveniji kar 80 odstotkov odpadkov konča na odlagališčih, medtem ko v celotni EU ta delež znaša 49 odstotkov. V Sloveniji se tako reciklira le majhen del odpadkov, medtem ko jih v EU reciklirajo ali kompostirajo eno tretjino, sežgejo pa 18 odstotkov.
Erjavec je sicer napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo zakona o računskem sodišču, če tega ne bi storil premier Pahor. Erjavec je minuli teden ocenil, da bi lahko Pahorjev predlog za razrešitev, ne da bi hkrati zahteval ustavno presojo zakona o računskem sodišču, pomenil, da je premier sprožil neustaven postopek.
Minister za obrambo v prejšnji vladi je bil v zadnjem mesecu pod pritiskom tudi zaradi zadeve Patria, pri kateri je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala zoper njega vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Erjavec je ocenil, da obtožnega predloga ni prejel v skladu z zakonom, saj ni naveden čas glavne obravnave in ni jasno, ali je sodnik obtožni predlog že preizkusil, poleg tega pa je bil naslovljen na napačno ime (na Karel namesto Karl Viktor Erjavec).
Erjavca so v začetku leta doletele tudi obtožbe o domnevno nezakoniti prodaji državnih deležev v podjetjih. Časnik Dnevnik je namreč objavil podatke o prodaji 49-odstotnega deleža v družbi Energetika Projekt. Ministrstvo bi moralo delež v družbi - gre za eno od štirih družb, v katere je država vložila sredstva GEF za razvoj ogrevanja na lesno biomaso, ki naj bi jih nato prodala in vložila v nov projekt - prodati v skladu z vladno uredbo in tudi pridobiti soglasje vlade. Erjavec je dejal, da državni proračun ni bil oškodovan, saj je bila pogodba razveljavljena.