Udeležil se je tudi proslave ob dnevu državnosti in zaključku pouka na Škofijski klasični gimnaziji, so sporočili iz urada predsednika republike.
Zavod sv. Stanislava letos beleži 25 let, odkar je v samostojni Sloveniji na široko odprl vrata šolajoči mladini in z novim zagonom prevzel skrb za njen celostni razvoj, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar je za STA ob tej priložnosti povedal, da so odlikovanja zelo veseli in počaščeni, da so ga prejeli. Odlikovanje je namreč po njegovih besedah odraz tega, da se je v širši družbi opazilo njihovo delo in izvajanje številnih dejavnosti na področju šolstva, kulture in umetnosti. Poleg kakovostnega pouka zavod z različnimi obšolskimi dejavnostmi ponuja pogoje za celovito osebnostno rast otrok in mladih, še posebej na področju športa in kulture, je dejal.
Globokar je izpostavil, da je odlikovanje spodbuda, da bodo še naprej dejavno oblikovali in bogatili slovenski šolski in kulturni prostor s svojimi idejami, ustvarjalnostjo in inovativnostjo ter tako prispevali k skupnemu dobremu. Ob tem pa tudi k dobri vzgoji otrok in mladine.
Trenutno je v zavodu sv. Stanislava okoli 1500 otrok in mladih. Za izvajanje njihovega vzgojnega koncepta, pri katerem poudarjajo medosebne odnose, je ta številka po besedah direktorja zavoda kar velika. Tako da v bližnji prihodnosti ne nameravajo širiti svoje dejavnosti. Ob tem pa je Globokar izrazil upanje, da bodo navdih in spodbuda drugim, da bodo podobno izobraževalno in kulturno ustanovo ustanovili še kje drugje.
Slovesnosti ob vročitvi srebrnega reda za zasluge so se poleg Pahorja udeležili tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore ter nekdanja direktorja zavoda ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in Borut Košir, je še povedal direktor zavoda.
Zavod sv. Stanislava se ponaša s spoštovanja vredno izobraževalno tradicijo. Pred nekaj leti je slavil 100. obletnico prvih maturantov zavoda, ki so maturo opravljali v slovenskem jeziku. Ustanovitelji zavoda imajo pomembne zasluge za razvoj šolstva v slovenskem jeziku. Izšolali so učitelje, naročali priprave učbenikov v slovenščini, spodbujali razvoj slovenskega znanstvenega jezika.
V sestavi zavoda danes deluje več različnih enot - od vrtca do dijaškega in študentskega doma, osnovne šole, gimnazije in glasbene šole.
Škofijska klasična gimnazija je edina srednješolska ustanova v Sloveniji, ki skladno s tradicijo zavoda goji celovito klasično izobrazbo in izvaja pouk latinskega in starogrškega jezika, s čimer pomembno prispeva k ohranjanju evropskih obzorij slovenske kulture. Njeni dijaki se na različnih preizkusih uvrščajo med najboljše v državi. V 20 generacijah, ki so se šolale na Škofijski klasični gimnaziji, je maturo uspešno opravilo več kot 3000 dijakov.
Učni program zavoda je pester in bogat. Veliko pozornosti namenjajo tudi telesnemu in duhovnemu razvoju mladih ter vzgoji za aktivno državljanstvo in kritično mišljenje. Vodilo zavoda sta odprtost in dialoškost v javnem delovanju. To se je potrdilo tudi v okviru t. i. leta spomina, ko je ob obletnici začetka prve svetovne vojne in ob zaznamovanju konca druge svetovne vojne pripravil številne dogodke in odmevne okrogle mize.
V zavodu s posebno skrbjo izvajajo številne druge dejavnosti, s katerimi mladi poglabljajo svojo življenjsko filozofijo ter pridobivajo raznolika znanja in veščine. Kultura ima v zavodu posebno mesto. Literarno ustvarjanje dijakov je zato živahno, njihove dramske produkcije pa odmevne. V zavodu deluje tudi likovna akademija. Še posebej razvita je glasbena dejavnost. V okviru zavoda deluje kar devet zborov, ki dosegajo vrhunske rezultate na regionalni, državni in mednarodni ravni.
Zavod sv. Stanislava s prizadevnim delovanjem tudi v samostojni Sloveniji nadaljuje bogato tradicijo uspešne izobraževalne ustanove, je še zapisano v utemeljitvi.
