Slovenija

Orbanovo darilo Prekmurju: 1,5 milijona evrov

Deli na:
Orbanovo darilo Prekmurju: 1,5 milijona evrov

Foto: arhiv Reporterja

Madžarska vlada je dvojezičnemu območju v Prekmurju podelila 1,5 milijona evrov za turistične, gospodarske in kmetijske projekte.

Pogoja za pridobitev nepovratnih sredstev sta ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo in znanje madžarščine. Predstavniki madžarske manjšine ob tem zanikajo, da gre za ločevanje med Madžari in Slovenci.

Kot je za STA pojasnil predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, madžarska narodnost ni pogoj za pridobitev denarja. Potrebno je le potrdilo o obiskovanju dvojezične šole, zato ponudbe Madžarske ne vidi kot ločevanje ampak kot združevanje tistih, ki živijo na dvojezičnem območju, projekt pa je po njegovih besedah potrdila tudi slovenska vlada.

Enakega mnenja je poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz, češ da koraka pri ohranjanju identitete in jezika ne bi smeli razumeti v slabem smislu.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so za STA potrdili, da je bila Slovenija seznanjena z namero madžarske vlade, da ustanovi poseben sklad za financiranje madžarske narodne skupnosti, ki bi v obmejni regiji, ki jo poseljuje manjšina, spodbujal in okrepil razvoj na področju naložb in novih delovnih mest, turizma in kulture. Ob tem so dodali, da je tudi slovenska vlada 29. junija letos sprejela program spodbujanja gospodarske osnove madžarske skupnosti 2017-2020. Gre za 2,1 milijona evrov, s katerim želi kar se da najbolj učinkovito odpraviti posledice gospodarske krize in nerazvitost območja madžarske avtohtone narodne skupnosti.

Horvath je dejal, da jim je madžarski predsednik Viktor Orban ob obisku pred letom in pol ponudil priložnost, da pripravijo gospodarsko strategijo za ohranitev madžarske skupnosti v Prekmurju, da so za razpis imeli vsa slovenska potrdila, ter da gre za podoben ukrep kot v nekaterih drugih državah, kjer prav tako živi madžarska skupnost. Razpis velja za mala podjetja oziroma družine, izvedli so ga na osnovi strategije, pri čemer ne gre samo za tiste, ki so registrirani kot podjetja oziroma samostojni podjetniki, ampak tudi za posameznike, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.

"Razpis ni bil vezan ne na narodnost ne na državljanstvo, zanimanje je bilo zelo veliko in nas je presenetilo. Oddanih je bilo 166 prijav, odobrenih 155, prvih 143 prosilcev je ta teden v Dobrovniku že popisalo pogodbe, 12 družin pa bo denar dobilo do konca leta," je pojasnil Horvath.

Gre za nepovratna sredstva do višine 20.000 evrov, prosilec mora zagotoviti četrtino lastnega deleža, davka na dodano vrednost ni mogoče obračunati kot strošek, je še pojasnil Horvath in dodal, da že razmišljajo o novem razpisu. Pri tem bodo pogoji najbrž spremenjeni, tako da bi lahko dobila denar tudi večja podjetja, saj je madžarska vlada pripravljena še naprej vlagati, da bi mladi oziroma tisti, ki želijo, ostali doma.

Tudi Göncz je dejal, da je Orbanova vlada leta 2010 napovedala, da bodo poskušali zamejskim Madžarom pomagati s posojili ali nepovratnimi sredstvi za razvoj, predvsem zato, da ostanejo na območju, kjer so bili rojeni, in da je s tem seznanjen tudi predsednik vlade Miro Cerar. Načelno soglasje so, tako Göncz, dobili tudi od gospodarskega ministrstva, tisti, ki menijo, da gre za revizionistične pretenzije, pa so v zmoti, ker se je Madžarska opredelila za spoštovanje meja. Gre predvsem za to, da ljudje ostanejo, kjer so rojeni, je poudaril.

Ob tem je dodal, da to pomeni korak naprej za celotno območje, seveda pa tudi ohranjanje navezanosti manjšine na madžarski jezik in kulturo. Sicer pa po njegovih besedah gospodarsko ministrstvo v okviru slovenskega proračuna tudi skrbi za gospodarski razvoj madžarske in italijanske manjšine, za kar je letos zagotovilo 300.000 evrov pretežno nepovratnih sredstev na osnovi zakona o regionalnem razvoju.

Z ministrstva so še sporočili, da si Slovenija v odprtem in prijateljskem dialogu s predstavniki Madžarske prizadeva za reševanje odprtih vprašanj madžarske manjšine v Sloveniji in upošteva priporočila glede uresničevanja njihovih pravic, ki jih naslavljajo mednarodne ustanove. Slovenija je tudi v času neugodnih gospodarskih razmer to skupnost obravnavala s posebno pozornostjo in ni zniževala finančnih sredstev za uresničevanje njenih pravic.

Opozarjajo pa tudi, da Slovenija pripadnikom madžarske narodne skupnosti zagotavlja visoko raven zaščite, kar priznavajo tudi visoki predstavniki Madžarske. Predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Köver je tako ob obisku v Porabju maja letos poudaril, da se Madžarska zaveda visokega standarda in ceni odnos Slovenije do madžarske manjšine.

Po podatkih urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je Slovenija za delovanje slovenske narodne skupnosti na Madžarskem v letu 2016 namenila približno 680.000 evrov sredstev.