Pivovarna Laško je od države lani prejela koncesijo za ustekleničenje vode v rudniku Laško, in sicer v bližini povojnega morišča v Barbarinem rovu. Gre za vodni zajetji Jožefa in Govce v glavnem rovu rudnika Laško, iz katerih je za proizvodnjo pijač na leto predviden odvzem 37.838 kubičnih metrov vode. Voda iz teh dveh zajetij se steka v vodovod, ki ga v občini Laško s koncesijo že več kot deset let upravlja Šrotova pivovarna. Na zdravstvenih zavodih v Celju in Mariboru v zadnjih petih letih niso opravili analiz vode iz obeh zajetij v tamkajšnjem rudniku. Pivovarna Laško jih namreč ni naročila.
V Pivovarni Laško sicer pravijo, da so njihovi glavni vodni viri, ki jih izkoriščajo za proizvodnjo pijač, Lurd pri Rimskih Toplicah, Jepihovec in Kal. »Voda iz zajetja v rudniku Laško je strateška rezerva, ki pomeni dodaten vir v sušnih obdobjih. Namenjena je izključno za vodno oskrbo občine Laško. Je kakovostni vir, ki pa ga ne uporabljamo za polnjenje pijač. Zajetja vode v rudniku Laško niso v neposredni bližini Barbarinega rova. Oddaljena so več kilometrov in so celo na višje ležečih kotah kot omenjeni rov. Po geoloških in hidroloških analizah je ta izvor vode v neprepustnih dolomitnih plasteh in nima nobene dejanske povezave z Barbarinim rovom. To pomeni, da je to vodo zbirno območje naravno zaščiteno pred vsemi vplivi.« Poleg tega so nam iz Pivovarne Laško še sporočili, da je voda iz njihovih vodnih virov speljana po različnih cevovodih in je pod stalno kontrolo. »Voda je higiensko neoporečna. Kakovost vodnih virov redno spremljata zdravstvena zavoda v Celju in Mariboru. Rezultati kažejo na visoko kakovost teh virov – tako po kemijski kot mikrobiološki sestavi vode.«Pivovarna Laško zavaja javnost
Ker odgovorom Pivovarne Laško ne gre slepo verjeti, smo se jih odločili preveriti s temeljito novinarsko preiskavo tudi pri drugih virih informacij ter na kraju samem. Izjavo tiskovnega predstavnika Šrotove pivovarne Jureta Struca, da je voda iz zajetij v rudniku Laško namenjena izključno za vodno oskrbo občine Laško, torej tamkajšnjih gospodinjstev, demantira že vladna uredba o podeljeni koncesiji iz prvega septembra 2008. Ministrstvo za okolje in prostor jim je na njihovo pobudo brez javnega razpisa podelilo koncesijo za rabo podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač iz vrtin, drenažnih zajetij in zajetih virov v Rečici, Turjah, Rimskih Toplicah in rudniku Laško. Iz preglednice predvidenega letnega odvzema vode za proizvodnjo pijač, je razvidno, da je prav na vodnem viru Jožefa - Govce v glavnem rovu rudnika Laško predviden največji letni odvzem, skupaj 37.838 kubičnih metrov vode.
Za neresnično se je izkazala tudi Stručeva navedba, da kakovost vodnih virov redno spremljata zdravstvena zavoda v Celju in Mariboru. Na Zdravstvenem zavodu Celje so nam dejali, da ne razpolagajo s podatki o kakovosti podzemne vode iz zajetij Jožefa in Govce na območju rudnika Laško. »Laboratorijske izvide arhiviramo pet let, v zadnjih petih letih pa pri nas analize vode za omenjena mesta niso bile naročene,« je zapisala predstojnica oddelka za zdravstvo ekologijo Simona Uršič in nam svetovala, da se v zvezi s tem vprašanjem obrnemo na upravljavca vodovodov v občini Laško – na Pivovarno Laško. Naše preverjanje je pokazalo, da za zadnjih pet let sploh ne obstajajo neodvisne analize kakovosti podzemne vode iz zajetij v glavnem rovu rudnika Laško. Podobne odgovore kot v Celju smo dobili tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, na katerega so se tudi sklicevali v Pivovarni Laško. Venčeslav Lapajne nam je dejal, da tudi oni ne opravljajo nadzora v vodnih zajetjih Jožefa in Govce, ker se nanje ni nihče obrnil, pa tudi logistično so precej oddaljeni od občine Laško. »Sicer se na republiški ravni izvaja tudi monitoring na pipi uporabnika, nosilec tega pa je zavod za zdravstveno varstvo. A v pipi je pomešanih več vodnih zajetij.« Sicer pa je, tako Lapajne, po določilih pravilnika o pitni vodi dolžan upravljavec oziroma koncesionar opravljati notranji nadzor nad kakovostjo vode svojih vodnih zajetij. »Če nima laboratorija, se običajno obrne na zdravstvene zavode po Sloveniji. Upravljavec je torej sam odgovoren za kontrolo, da lahko potem porabniku dokazuje neoporečnost vode,« je še poudaril Lapajne.
VEČ V TISKANI IZDAJI