Komunizem je bil totalitaren sistem. V nekaterih ozirih tudi najbolj okruten, je na okrogli mizi Študijskega centra za narodno spravo dejala predsednica komisije DZ za človekove pravice Eva Irgl. Zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar pa je poudarila, da je Slovenija edina od nekdanjih komunističnih držav, ki ni obsodila komunizma na državni ravni.
Predsednica komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Irglova (SDS) je na okrogli mizi z naslovom Register totalitarnih pojavov v Sloveniji dejala, da se prav zaradi komunizma, "ki je prizadejal veliko ran v slovenskem narodu, še danes ne moremo znebiti nekaterih okovov iz preteklosti, kar vpliva na standarde demokracije v sedanjosti".
V Sloveniji, je poudarila, se nahajamo v situaciji, ko vse pomembne funkcije v državi zaseda zgolj ena politična opcija. Ta ima po njenih besedah v rokah tudi vse medije in najpomembnejše položaje v civilni družbi. Ob tem se je vprašala, ali ni, denimo, odsotnost različnih mnenj v medijih tudi svojevrstno kršenje človekovih pravic.
Po besedah Irglove so v času prejšnje vlade stranke, ki so sedaj na oblasti, s pomočjo medijev v javnost lansirale sporočilo, da Janševa oblast ne spoštuje človekovih pravic in da naj bi zato ogrožala pravno državo. "Skušalo se je oblikovati mnenje, da ima slovenska levica v domeni človekovih pravic in jih brani, slovenska desnica pa jih krši," je dejala. Kot je zatrdila, sedanjost in komunistična preteklost kažeta, da je bilo ravno obratno.
Direktorica študijskega centra Andreja Valič je spomnila, da v Sloveniji slišimo razlage, da Titova Jugoslavija po letu 1955 ni bila več totalitarna država in da je bil komunistični režim v Jugoslaviji milejši od komunističnih režimov vzhodno od Jugoslavije.
Po besedah Valičeve je Evropa v 20. stoletju izkusila totalitarizme, kot so fašizem, nacizem, komunizem, titoizem in frankizem. Prav tako so se na naši celini dogajali genocidi, vojni zločini in zločini proti človeštvu. Ob tem je ocenila, da je na stari celini potekala denacifikacija in defašizacija, dekomunizacije pa sploh ni bilo. Zahodna Evrope, je poudarila, ne razume in slabo pozna trpljenje srednje in vzhodne Evrope.
Griesser-Pečarjeva je dejala, da je potrebno najprej definirati pojem totalitarizem. "Na začetku moram poudariti, da je vsak totalitarizem diktatura, ni pa vsaka diktatura totalitarizem," je dejala in dodala, da se netotalitarna diktatura ne vmešava v zasebno življenje ljudi, če se ti ne vmešavajo v politiko.
Totalitarna oblast, je pojasnila, pa se vmešava tudi v zasebno življenje in teži k uničenju vseh, ki se ji zoperstavijo. "Totalitarizem je diametralno nasprotje vsemu, kar zastopa demokratična država," je poudarila. Pri tem je omenila pravno državo, delitev oblasti in spoštovanje človekovih pravic.
Trditve, da komunizma ne moremo enačiti z nacizmom in fašizmom, so relativizacija zla, je poudarila zgodovinarka. Kot je dodala, so za totalitarizem med drugim značilni podrejanje posameznika skupnosti, zatiranje osebne svobode in enostrankarski sistem. "V Italiji je bila tako samo fašistična stranka, v Nemčiji samo nacionalsocialistična, v Jugoslaviji samo komunistična," je dodala.
Prav tako v totalitarni državi ni svobodnih volitev, ni delitve oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno oblast, ni temeljnih državljanskih in človekovih pravic ter ni svobode medijev, je pojasnila. Ob tem je izpostavila, da je za totalitarizem značilen tudi osebni kult diktatorjev, kot so bili Mussolini, Hitler, Stalin in Tito.
"Revizija zgodovine tako v vzhodni kot zahodni Evropi je potrebna," je še poudarila Griesser-Pečarjeva.
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik se ni udeležila današnje okrogle mize zaradi službenih obveznosti v tujini.