Slovenija

Oglejte si fotografije »črne« deponije Marjana Šarca zraven oskrbovanih stanovanj v Kamniku

Deli na:
Oglejte si fotografije »črne« deponije Marjana Šarca zraven oskrbovanih stanovanj v Kamniku

Predsedniški kandidat Marjan Šarec v sedmih letih, odkar je kamniški župan, ni uspel odstraniti deponije gramoza, ki jo je brez kakšnih koli dovoljenj postavila družba KPK tik ob oskrbovanih stanovanjih v soseski pod Skalco.

Po prostorskih načrtih občine Kamnik bi morala tam stati športna dvorana oziroma športno-rekreacijski in turistični kompleks. Namesto tega pa večinoma starejši prebivalci bližnjih stanovanjskih blokov živijo v ropotu gradbenih strojev in prahu, ki nastaja ob prekladanju med deli na deponiji gramoza.

Večkrat so se pritožili občini, zadnjo peticijo so podpisali julija letos, a brez uspeha. Župan Šarec pa se v obeh svojih mandatih ni potrudil, da bi družba KPK to nelegalno deponijo odstranila. Pravi, da je predvidena njena selitev in da so za to pristojne inšpekcije. Stanovalce je obiskal enkrat samkrat, pa še to le v zvezi s stanovanji, kadar pa ga ti iščejo na občini, pa jim zapre vrata.

Tako na občini kot na upravni enoti v Kamniku so nam potrdili, da deponija peska na Cankarjevi ulici nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja, vendar pa da pristojnosti za ukrepanje nimajo. Poleg tega naj bi družba KPK celo vložila predlog za spremembo prostorskega akta, po katerem bi občinski svet legaliziral njihovo deponijo in da torej tam sploh ne bi bilo športnega in turističnega kompleksa.

Seveda bi morali takšno spremembo potrditi občinski svetniki, kjer jih je izmed 29 kar 14 iz Liste Marjana Šarca. Dovolj je le, da pridobi še kakšnega zaveznika, denimo Listo Dušana Papeža, na kateri je bil izvoljen njegov nekdanji pajdaš iz Pozitivne Slovenije Brane Golubović, ki ga je po izpadu iz parlamenta zaposlil v občinski upravi.

Znano je tudi, da so maja letos družbo KPK prevzeli Šarčevi prijatelji iz družine Cvirn, ki neuradno veljajo za njegovo denarnico, kar sicer oboji zanikajo. Župan Šarec je z dopisom zaposlenim, naj bojkotirajo KPK, omogočil, da je družbo prevzelo podjetje Ci-Ca v lasti Cvirnovih. Nato je spet dovolil sodelovanje s KPK, kmalu po prevzemu pa so se Cvirnovi dokopali do 91-odstotnega deleža v KPK.