Ponavljajoče se navedbe ministra za pravosodje Aleša Zalarja v zadnjih dneh, da državno tožilstvo spada v izvršilno vejo oblasti, "so za pravno in demokratično državo skrb zbujajoče, ker so v nasprotju z našo ureditvijo in tudi z evropskimi standardi pravne države", so sporočili z urada generalne državne tožilke Barbare Brezigar.
Glede pravosodnega nadzora, ki ga je odredil minister za pravosodje, na uradu pojasnjujejo, da je bil ta nadzor javno napovedan dva dni, preden je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani sploh prejelo odločbo o tem nadzoru. "Izjava ministra, izrečena v četrtek, da pričakuje, da se bodo tožilci vsaj tokrat držali zakona, presega meje dostojnosti," poudarjajo.
"Glede trditev, ki naj bi jih izrekel minister, da je bil nadzor izveden tudi nad Okrožnim državnim tožilstvo v Kopru s strani takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma brez kakršnihkoli pomislekov generalne državne tožilke pa sporočamo sledeče: Tudi tokrat generalna državna tožilka še ni podala mnenja," so zapisali.
Kot navajajo, bo Brezigarjeva skladno z zakonom podala mnenje, ko bo dobila poziv vlade. Glede nadzora na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru pa so preverjanja po zatrdilih urada pokazala, da vodja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru takrat ni zavrnil izvedbe pravosodnega nadzora in ni bilo nobenega razloga za reagiranje generalne državna tožilke.
Na vprašanje o notranjem nadzoru, ker naj bi ena izmed poslanskih skupin dobila dokumente iz spisa tožilstva, po so na uradu pojasnili, da vodstvo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani "za svoje odgovorno in resno delo v celoti uživa zaupanje generalne državne tožilke in vrhovnega državnega tožilstva".
Nadzor, ki ga je opravilo vrhovno državno tožilstvo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, je bil v četrtek zaključen, so navedli in pojasnili, da je pokazal, da je poslovanje vodstva Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani potekalo skladno z zakonom in strokovno pravilno. "V tej fazi pa pregled ni zanesljivo pokazal, kako je prišlo do tega, da se je v javnosti znašel dokument iz tožilskega spisa," so dodali.
Izjav vodje poslanske skupine Zaresa Cvetke Zalokar Oražem generalna državna tožilka ne komentira, so še zapisali na uradu.
Kot je znano, je minister Zalar v četrtek med drugim dejal, da so izredni pravosodni nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva na ministrstvu uvedli zato, ker iz odgovorov generalne državne tožilke Brezigarjeve na poslansko vprašanje Cvetke Zalokar Oražem glede kazenskega pregona tožilstva zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda "izhaja domneva možnih hujših nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani".
Minister je tudi dejal, da državno tožilstvo ne more delovati izolirano, saj je del izvršilne oblasti. "Zato se tako upiranje pravosodnemu nadzoru, ki se striktno omejuje na zadeve državnotožilske uprave", Zalarju zdi nerazumno in neutemeljeno.
Zalokar Oražmova pa je v četrtek povedala, da "ton in pojasnila, s katerimi je Barbara Brezigar nastopila na sredinem odboru za notranjo politiko, jasno kažejo, da Brezigarjeva ne pozna vloge DZ". Po njenem imajo poslanci dolžnost, da postavljajo vprašanja.
Vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič je za STA sporočila, da se je za zavrnitev začetka izvajanja pravosodnega nadzora odločila na podlagi 5. odstavka 66.c člena zakona o državnem tožilstvu. Omenjeni člen namreč določa, da lahko državni tožilec ali vodja državnega tožilstva zavrne izvajanje pravosodnega nadzora, če meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca. Pojasnila je tudi, da so o zavrnitvi pravosodnega nadzora že obvestili generalno državno tožilko in vlado.
Ni pa vodja tožilstva odgovorila na vprašanji, ki ju je zastavila STA, in sicer kaj na tožilstvu pričakujejo, da bo vlada odločila v tem primeru, ter kako komentirajo mnenje ministra za pravosodje Aleša Zalarja s četrtkove novinarske konference, da je "upiranje pravosodnemu nadzoru, ki se striktno omejuje na zadeve državnotožilske uprave" nerazumno in neutemeljeno.
Ministrstvo za pravosodje (MP) v odzivu na trditve urada generalne državne tožilke pojasnjuje, da omejitve pristojnosti MP oz. vlade v razmerju do državnega tožilstva ne vplivajo na pristojnosti MP "glede izvajanja pravosodnega nadzora nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani v konkretnem primeru".
Na ministrstvu v sporočilu za javnost tako poudarjajo, "da v sistemu deljene državne oblasti državno tožilstvo ni in ne more biti izvzeto iz sistema nadzora niti s strani državnega zbora niti s strani vlade oziroma ministrstva za pravosodje".
Glede trditev, da se generalna državna tožilka še ni izrekla o odrejenem pravosodnem nadzoru, na MP pojasnjujejo, "da se je vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamara Gregorčič odločila, da nadzora ne bo dovolila po tem, ko je najprej obvestila generalno državno tožilko o uvedenem nadzoru in je članom nadzorne skupine pojasnila, da je potrebno počakati na prihod generalne državne tožilke". Po 30-minutnem čakanju na generalno državno tožilko je, kot pojasnjujejo, vodja okrožnega državnega tožilstva člane nadzorne skupine obvestila, da generalne državne tožilke ne bo in da zavrača nadzor.
Izjava ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da pričakuje, da se bodo tožilci vsaj tokrat držali zakona, pa se po navedbah ministrstva "nanaša na domnevo, ki je zapisana v odločbi o uvedbi pravosodnega nadzora, iz katere izhaja, da naj bi šlo v zadevah državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani za hujše nepravilnosti".
Slednje se, kot navajajo, lahko nanašajo samo na kršitev zakona o državnem tožilstvu in državnotožilskega reda. "To je tudi zakoniti razlog, na podlagi katerega je nadzor dopusten," so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.
Kot je znano, so danes z urada generalne državne tožilke Barbare Brezigar sporočili, da so ponavljajoče se navedbe ministra za pravosodje Aleša Zalarja v zadnjih dneh, da državno tožilstvo spada v izvršilno vejo oblasti, "za pravno in demokratično državo skrb zbujajoče, ker so v nasprotju z našo ureditvijo in tudi z evropskimi standardi pravne države".
Glede pravosodnega nadzora, ki ga je odredil minister za pravosodje, pa so na uradu pojasnili, da je bil ta nadzor javno napovedan dva dni, preden je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani sploh prejelo odločbo o tem nadzoru. "Izjava ministra, izrečena v četrtek, da pričakuje, da se bodo tožilci vsaj tokrat držali zakona, presega meje dostojnosti," so poudarili.