Okrožno sodišče v Mariboru je 3. novembra lani razsodilo, da je odločba izbrisanemu, ki je bila izdana aprila 2004, ko je notranje ministrstvo vodil Rado Bohinc, pravni temelj za dosojo odškodnine, je dejal poslanec SDS Zvonko Černač. Po njegovih besedah je tožbeni zahtevek nekaj manj kot 70.000 evrov, o višini odškodnine pa sodišče še ni odločilo.
"Bistveno je, da so temelj za odškodnine odločbe, ki so bile izdane v letu 2004 in enake odločbe bodo v 7000 primerih izdane sedaj oz. se izdajajo. Vse bodo temelj za odškodninske zahtevke," je v izjavi za javnost dejal Černač.
Kot je poudaril, se tudi sam sprašuje, zakaj je zadeva šele sedaj postala javna. "Postopek je bil relativno hiter, saj je bila tožba vložena februarja 2007, odločitev pa je bila sprejeta v letu in pol. Od dneva, ko je bila sprejeta do tega, ko je bila sprocesirana, pa je minilo pol leta. To je vprašanje za pravosodnega ministra," je dejal poslanec.
Sedanja opozicija je po njegovih besedah ves čas predlagala, da se področje izbrisanih uredi z ustavnim zakonom - kar pomeni, da bi moralo biti doseženo visoko soglasje v parlamentu - v tem okviru pa bi se uredilo tudi vprašanje odškodnin.
S strani vladajoče koalicije pa je bilo po Černačevih besedah večkrat rečeno, da odškodnin ne bo, "na kar je bilo to spremenjeno in je bilo rečeno, da v kolikor pa bodo, so pa tako ali tako zahtevki zastarani in odločbe, ki se izdajajo, ne morejo biti temelj za odškodnine".
"Sedaj pa na konkretnem primeru vidimo, da vse to ne drži," je izpostavil poslanec. Po njegovih besedah so namreč odločbe temelj za odškodnine, zastaranje začne teči od izdaje odločbe dalje, "odškodnine pa ne bodo tako nizke, kot se je želelo v javnosti prikazati".
Kot je povedal, ne ve, koliko takšnih tožb pravzaprav je, koliko jih je na sodišču, koliko jih je v samem pisanju in koliko se jih bo še odprlo. Ocenjuje pa, da bodo vsi, ki bodo dobili odločbe, vložili tudi odškodninske zahtevke.
Vprašanje izbrisanih pa bi se, v kolikor danes na ustavni komisiji DZ s strani vladajoče koalicije ne bi bil zavrnjen predlog za nadaljnjo obravnavo ustavnega zakona, po poslančevem prepričanju relativno hitro uredilo.
Vendar, kot je pojasnil, v tem mandatu ni več možnosti za sprejem ustavnega zakona, ki bi zaradi visoke stopnje političnega soglasja enkrat za vselej rešil to vprašanje tako, "da bi bile preprečene špekulacije, na drugi strani varovani interesi prizadetih in varovani tudi interesi države oz. javnih financ, saj bi ustavni zakon omejil višino odškodnin".
Kot je izpostavil Černač, vladajoča koalicija prevzema vso odgovornost za posledice tega početja. "Ne le politične odgovornosti - prav bi bilo, da prevzame tudi materialno odgovornost in da v poplačilu odškodnin zastavijo svoje premoženje in ne premoženje državljanov," je dejal.
Po njegovem mnenju gre namreč za "lobistično navezo v okviru dela vlade, ki ni dobra in ne deluje v interesu države". Tej vladi po Černačevih besedah ni prioriteta blaginja vseh državljanov, "pač pa blaginja peščice lobijsko povezanih ljudi, tudi špekulantov".
Kot je znano, so člani ustavne komisije danes sprejeli sklep, s katerim DZ predlagajo, naj ne začne postopka za dopolnitev Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS z ustavnim zakonom o t.i. izbrisanih. Če bo omenjeni sklep DZ sprejel, se bo postopek za sprejem omenjenega zakona ustavil.