V SDS po besedah poslanke Anje Bah Žibert opozarjajo, da smo vse pogosteje priča prispevkom, ki vzbujajo dvom v nepristranskost in verodostojnost poročanja na RTVS in kažejo na odmik oziroma na kršitev sprejete zakonodaje.
Zato med drugim predlagajo, naj DZ priporoča vladi, da pozove vodstvo RTVS, da zagotovi dosledno spoštovanje poklicnih meril in načel novinarske etike, pa tudi, naj vlada ustanovi neodvisen Nacionalni medijski svet, ki bi ga nadzirala Evropska komisija.
Prav tako predlagajo, naj DZ priporoča RTVS, da dosledno spoštuje določbe zakona o RTVS, ki se nanašajo na zagotavljanje verodostojnih, neodvisnih in nepristranskih informativnih oddaj tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost.
Direktorja televizije in Radia Slovenija, Ljerka Bizilj in Miha Lampreht, se seje nista udeležila. Takšno razpravo sta v opravičilu označila kot politični pritisk na avtonomijo javnega servisa.
Tudi generalni direktor RTVS Marko Filli meni, da je takšna razprava v DZ sporna in jo je mogoče razumeti kot politični pritisk. Po njegovi oceni predlagana priporočila niso potrebna, saj na RTVS izvajajo naloge, ki jih nalaga zakon o RTV, spoštujejo poklicna merila novinarske etike in omogočajo objektivno obveščenost. To pa izvajajo skozi celotno paleto programov, ne samo skozi informativni program, je poudaril.
Glede pozivov po ukinitvi rtv-prispevka pa je dejal, da so to zrežirani pozivi in so uperjeni k oslabitvi RTVS. "To je precej neodgovorno delovanje. Vsi, ki želijo RTVS oslabiti, lahko ocenim, da delajo v nasprotju z interesom države," je dejal.
Tudi predsednika programskega sveta RTVS Mirana Zupaniča smer razprave navdaja s skepso. Opozoril je, da je stroka znotraj hiše tista, ki mora vzpostaviti mehanizme samonadzora. Tako si težko predstavlja, da bi DZ preverjal izpolnjevanje poklicnih meril novinarjev. "Potem je to politično novinarstvo," je dejal.
Tudi v Društvu novinarjev Slovenije menijo, da takšna razprava ne sodi v DZ, saj predstavlja grožnjo nepristranskosti poročanja in poskus političnega vpliva na javno RTVS. V sklicu seje vidijo poskus absurdne politične intervencije, namenjene pritisku na novinarje javne radiotelevizije, zato se razprave niso udeležili.
Strinjajo pa se, da morajo novinarji spoštovati veljavno zakonodajo, Kodeks novinarjev Slovenije ter druga poklicna in etična merila. Vendar pa za opozarjanje na morebitne kršitve že obstajajo legalne poti in institucije.
Kritike do tovrstne razprave in predloga priporočil so prišle tudi iz poslanskih vrst. Violeta Tomić (ZL) je dejala, da SDS vedno poskuša napadati vsak medij, ki kdaj kritičen do njih in predsednika stranke Janeza Janše. Je pa poudarila, da je odvisnost novinarjev v prvi vrsti povezana z njihovim prekarnim položajem, s čimer se tudi izgublja profesionalna avtonomija.
Poslanec SMC Möderndorfer pa je ocenil, da je temeljni namen takšnega predloga, kako priti do plenarnega zasedanja DZ na to temo. Predlog priporočil je označil za "eklatanten politično-poslanski zmazek", ki ni vreden obravnave na odboru. Če bi sprejeli priporočila, bi se po njegovem mnenju osmešili kot država. Zato je podal postopkovni predlog, da priporočila niso primerna za nadaljnjo razpravo, kar so člani odbora večinsko podprli.