Z objavljenega na spletni strani DZ sicer izhaja, da je 60-dnevni rok za zbiranje podpisov začel teči že 18. aprila, kar pomeni, da se bo rok iztekel 16. junija, torej čez 10 dni.
Primc je pojasnil, da si za uveljavitev zakona prizadevajo, saj so se mnogim krivice v sodnih dvoranah že zgodile, mnogim pa se sodni postopki vlečejo nerazumno dolgo. Vsi pa si želijo, da bi se jim sodilo v skladu z zakonom in ustavo, je dodal. Ob tem je omenil eno od raziskav Evropske komisije, po kateri je zaupanje v pravosodje v Sloveniji najnižje med članicami EU.
Prepričan je sicer, da je večina slovenskih sodnikov kakovostnih, strokovnih in poštenih, vendar pa manjšina zlorablja svojo funkcijo, zaradi česar je treba vzpostaviti mehanizme, s katerimi bi te sodnike izločili iz sistema.
Predlagane spremembe bi namreč začele vračati zelo načet ugled pravosodja v Sloveniji, je dodal. Pravosodje je namreč sistem, ki mora delovati, saj je to zagotovilo pravne varnosti.
Z zakonom, ki ga predlagajo, posegajo v pet drugih zakonov - zakon o sodniški službi, zakon o sodiščih, zakon o državnem tožilstvu, zakon o odvetništvu in zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Med ukrepi, ki jih predlagajo, je Primc naštel javnost rezultatov glasovanja v senatih sodišč, ločena mnenja sodnikov v senatih sodišč, možnost snemanja sojenja in fotografiranja sodnikov, javno evidenco sodnikov kršiteljev človekovih pravic, pregleden sistem napredovanja sodnikov, odškodninsko odgovornost sodnikov in tožilcev, dejansko možnost izločitve sodnika, preprečitev takojšnjega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike, nadzor javnosti nad delom sodnikov in javnost premoženjskega stanja sodnikov.
Ker možnost izločitve sodnika poznamo že v sedaj veljavni zakonodaji, Primcpoudarja, da je v mnogih primerih to zdaj zgolj teoretična možnost. Mnogi odvetniki namreč povedo, da kljub svoji dolgi karieri, tega še niso uspeli, pravi Primc. Zato predlagajo, da bi se sodnika ob prvem predlogu izločilo avtomatično. Primc meni, da se tako ne bi dodatno zavlačevalo postopke, saj bi se stranke morale odločiti, kdaj bi to naredile in bi dobro premislile, ali bodo uporabile to enkratno možnost.
Nadzor javnosti nad delom sodišč pa bi radi dosegli tako, da bi v eno od komisij, ki nadzorujejo delo sodišč, svoje člane predlagali tudi državljani.
Primc sicer poudarja, da zbiranje podpisov za omenjeni zakon ne pomeni lastne politične kampanje. Primc je namreč tudi vodja Gibanja za otroke in družine, naslednice Koalicije za otroke gre, ki se namerava aktivno vključiti v politiko.