Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski Ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je doktoriral iz ekonomskih znanosti na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. Po karieri v bančnem sektorju je na volitvah aprila 1989 presenetljivo premagal favoriziranega Marka Bulca in bil izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu.
V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade.
Na kongresu na Bledu marca 1994 je Drnovšek pod svojim vodstvom združil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialistično stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije. Svoj tretji mandat kot premier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je oblikoval že svojo četrto vlado.
Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga 22. julija v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te težave še nadaljevale. Kljub temu se je odločil, da kandidira za predsednika države na predsedniških volitvah leta 2002.
1. decembra tega leta je bil v drugem krogu, v katerem se je pomeril s tedaj vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, izvoljen za predsednika republike. Kot predsednik republike je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in k sodelovanju pritegnil slovenske strokovnjake s posameznih področij, akademike, znanstvenike, gospodarstvenike in druge predstavnike slovenske družbe. Namen pogovorov je bil v širši javni razpravi osvetliti teme, ki so ključnega pomena za delovanje slovenske države v prihodnosti.
Javnosti je konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki želijo prispevati k reševanju problemov, kot so humanitarne krize in okoljska vprašanja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Sprožil je dobrodelno akcijo in pripravil mirovni načrt za Darfur, a so se pogovori z uporniškimi skupinami končali brez jasne rešitve.
V tem obdobju je Drnovšek presenečal s posameznimi potezami na zunanjepolitičnem področju; zaradi nekaterih je bil deležen tudi kritik vlade. Oktobra 2006 je ocenil, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost. Mednarodni skupnosti je predstavil pobudo glede ureditve prihodnjega statusa Kosova. Uradni Beograd je po njegovi izjavi o neodvisnosti za Kosovo odpovedal obisk Drnovška v Beogradu in vročil protestno noto.
Predsedniške posle je 23. decembra 2007 uradno predal Danilu Türku, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Odtlej se ni več pojavljal v javnosti.
Bil je avtor člankov s področja kreditne in monetarne politike ter mednarodnih finančnih odnosov, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izšla njegova knjiga Moja resnica, v kateri je popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad nekdanje Jugoslavije. Od leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti: Misli o življenju, Zlate misli, Bistvo sveta in Pogovori.
Ob smrti Janeza Drnovška 23. februarja 2008, ki je bil za Slovenijo ena najpomembnejših političnih osebnosti zadnjih 20 let, so vodilni predstavniki javnega življenja poudarjali razsežnost njegovega dela v novejši slovenski zgodovini in mu pripisali zasluge za socialni in gospodarski razvoj Slovenije. Tuji politiki pa so v izrazih sožalja, ki so prihajali z vsega sveta, poudarili njegovo zavezanost evropskim vrednotam in ciljem.
25. februarja 2008 je bil v Sloveniji dan žalovanja ob Drnovškovi smrti. Poslanci in državni vrh so spomin nanj počastili z žalno sejo v državnem zboru. Z vpisom v žalne knjige pa so spoštovanje pokojnemu še zadnjič izrazili tudi številni državljani. Na zadnjo pot so Drnovška pospremili 26. februarja na pokopališču v Zagorju ob Savi.
Po Drnovškovi smrti so bile izražene številne pobude za poimenovanje ulic ali trgov po pokojnem predsedniku, a je njegova družina opozorila na neustrezno in nenadzorovano uporabo Drnovškovega imena oziroma postavljanja spomenikov. Takšno ravnanje naj bi bilo v nasprotju s pokojnikovim duhom. Kljub temu so avgusta v Zagorju ob Savi odkrili njegov doprsni kip in po njem poimenovali tamkajšnji trg.