Država namerava z načrtovano uvedbo davka na nepremičnine obdavčiti nadstandard, zato ni potreben nek temeljni strah slovenske javnosti pred nepravično obdavčitvijo stanovanj, je danes na tretji konferenci SD v Postojni dejal predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor.
"To je naša deviza in mislim, da lahko z njo tudi uspešno pripeljemo do konca mandat," je povedal premier kolegom iz stranke na konferenci o reševanju krize in poti okrevanja Slovenije. Ob tem je poudaril, da je zaupanje pomembnejše od priljubljenosti.
"Ne trudim se vleči všečnih potez, ne trudim se za popularnost, trudim pa se za zaupanje. Ne gre mi vedno od rok tako, kot bi si želel," je še dejal in dodal, da je zato toliko bolj pomembno, da mu zaupajo člani stranke kot njegovi najbližji sodelavci.
Predsednik Konference Socialnih demokratov Andrej Horvat je v svojem nagovoru med drugim navedel, da so v prvem letu na čelu vlade uspeli uresničiti okrog 15 odstotkov ali 53 od skupno 369 aktivnosti oziroma ukrepov, predvidenih v njihovem alternativnem vladnem programu 2008-2012.
Največ je bilo po njegovih besedah narejenega na področju protikriznih ukrepov, varovanja okolja, krepitve socialne varnosti in zdravstva in učeče se družbe. Več pa bi bilo potrebno postoriti na področju znanosti in tehnologije, modernizacije javnih služb in zagotavljanja dinamičnega družbenega modela.
Pahor je z doseženim zadovoljen deloma, in sicer ker pomembne strukturne reforme šele prihajajo. Ob tem poudarja, da je prvo leto nove vlade pomembno zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Kot ključni nalogi izpostavlja Hrvaško na zunanjepolitičnih in strukturne reforme na domačih tleh.
Pahor obenem poudarja, da še vedno trdno verjame v politiko konsenza oziroma socialnega dialoga in pri tem kot velik uspeh vlade izpostavlja dosežen dogovor s sindikati v javnem sektorju glede plač.
Poudaril je tudi, da stranka nima botrov, ne kapitalskih ne medijskih, kar pomeni, da se mora zanesti sama nase. "Nič nismo bili komu dolžni, ko smo zmagali na volitvah," je dejal, a priznal, da pa zato ne uživajo podpore tistih, ki bi skrbeli za njihovo drugačno javno podobo, če bi seveda sledili njihovim pričakovanjem in zahtevam. SD ima danes po Pahorjevih besedah manjšo podporo, kot bi si jo želeli, vendar še vedno dovolj veliko, da lahko z njo živijo.
Pahor se sicer zaveda, da so tudi v stranki nekateri nezadovoljni s kadrovsko politiko. Ob tem pravi, da je izjemnega pomena, da se okrepi vloga institucij, če hočemo biti država, ki ravna kot sodobna članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
"Če je predsednik vlade tisti, ki nastavlja vodstvo, potem ne potrebujemo nadzornih svetov," je dejal in dodal, da potem tu gre za za hipokrizijo. "In ta je tudi vedno bila. Zakaj ni bil nihče iz nadzornih svetov nikoli tožen? Ker je dobival navodila politike, ene in druge. Zato tudi politika nikoli ni rekla, da zdaj pa bomo šli tožit tega in tega," je poudaril Pahor. Če hočemo, da se bo enkrat od nazornih svetov lahko zahtevalo odgovornost, se politika ne sme vmešavati v njihovo delo, meni Pahor.
V predlaganem arbitražnem sporazumu o načinu rešitve vprašanja meje s Hrvaško je zapisana tudi naloga arbitražnega sodišča, da določi stik teritorialnih voda Slovenije z mednarodnim morjem, je na današnji konferenci SD v Postojni zatrdil predsednik vlade in prvak SD Borut Pahor.
"Zakaj mislite, da naši hrvaški kolegi ne pridejo in nam skočijo v objem zato, ker smo jim nekaj podarili? Zato, ker je to napisano v arbitražnem sporazumu," je dejal na v uvodnem nagovoru na konferenci, katere naslov se sicer glasi Reševanje krize in pot okrevanja Slovenije.
Ob tem pravi, naj se vladi pusti, da pride do nekega sporazuma, ki bo omogočal, da bo mejno vprašanje rešeno in da bo Slovenija odločala z dvotretjinsko večino o pristopni pogodbi Hrvaške z rešenim mejnim vprašanjem. "Morda ne bomo vedeli, kje točno bo tekla meja, ampak načela, po kateri bo ta rešena, pa bodo znana in ratificirana," pravi Pahor in dodaja, da bodo šli do konca, tudi na referendum, če bo potrebno.
Kot je znano, je Pahor, ki se bo v ponedeljek v Zagrebu srečal s hrvaško premierko Jadranko Kosor, v četrtek po seji vlade dejal, da bo hrvaški premierki predlagal, da bi osnutek arbitražnega sporazuma o načinu reševanja spora glede meje s Hrvaško postal javen.
Kritikom sporazuma, ki pravijo, naj se pusti stvari take, kot so, in se blokira Hrvaško, Pahor odgovarja, da bo potem nekdo drug predsednik vlade in bo prevzel odgovornost za naše interese, vključno varnostne. "Balkan ni tako miren in varen, kot bi si želeli," je dejal premier in dodal: "Naš interes je, da imamo sosedo, v kateri so mir, stabilnost, blaginja, in da imamo z njo rešeno mejno vprašanje."
Država namerava z načrtovano uvedbo davka na nepremičnine obdavčiti nadstandard, zato ni potreben nek temeljni strah slovenske javnosti pred nepravično obdavčitvijo stanovanj, je danes na tretji konferenci SD v Postojni dejal predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor.
"Ni potreben nek temeljni strah v slovenski javnosti, da bodo ljudje, ki so celo življenje garali za svojo hišo ali stanovanje, sedaj nepravično obdavčeni zanj. Šli bomo v obdavčitev nadstandarda. Kje in kako določiti te meje, to bo še vse predmet javne diskusije," je pojasnil premier.
Ampak če se hoče sprostiti nepremičninski trg, ga narediti fleksibilnega, potem so te poteze potrebne. Davek bo po Pahorjevih besedah tako eden od instrumentov, ki bo omogočil, da bo na primer neka mlada družina z enim otrokom, v kateri sta oba odrasla zaposlena in imata visoko izobrazbo, sploh lahko v doglednem času prišla do stanovanja.
Kot je znano, ministrstvo za finance pripravlja predlog davka na nepremičnine, po njihovih navedbah bi ga lahko uvedli leta 2011. Njegova uvedba je sicer odvisna o pripisa vrednosti nepremičninam. Obveščanje lastnikov in dokončna uskladitev pripisanih vrednosti naj bi bilo končano sredi leta 2010.
Pahor je sicer danes izpostavil pomembnost načrtovanih strukturnih reform na področju upravljanja javnih institucij, spodbujanja podjetništva, sklopa prometa, okolja in energije ter socialne varnosti in zdravstva. Te naj bi namreč omogočile, da bo slovenska družba ob koncu mandata sedanje vlade bolj konkurenčna in hkrati bolj solidarna.
Premier se ob tem zaveda, da bo priljubljenost vlade oziroma stranke zaradi teh ukrepov manjša, vendar meni, da je to tveganje zaradi pomembnosti nalog potrebno sprejeti.
Pahor sicer v strukturnih reformah, ki zadevajo javne finance oziroma davčno področje, napoveduje naklonjenost po eni strani davčnim razbremenitvam ter po drugi strani pravičnejši davčni obremenitvi, v kolikor bo ta izvedena. "Tisti, ki so bogatejši, morajo plačevati več kot tisti, ki so socialno šibki," je povedal.
Premier se je poleg tega odločal, da se bo medresorsko usklajevalo politiko, ki zadeva mlade ljudi. "Stanovanja, šolanje, zaposlitev. Na horizontalni ravni bomo pripravili paket ukrepov, ki bodo šli v prid mladim ljudem," pravi Pahor, ki meni, da se mladim posveča premalo pozornosti.
Problem plačilne nediscipline se po Pahorjevih besedah izboljšuje, čeprav ne tako hitro in obsežno, kot bi si želeli. Glede likvidnosti, na katero zelo opozarjajo gospodarstveniki, pa Pahor pravi, da to je in ostaja problem. Z jamstveno shemo in nekaterimi drugimi ukrepi je sicer vlada pripomogla k stabilnosti finančnega sistema, vendar znotraj njega denarni tok ni tak, da bi poslovnim subjektom omogočal uresničenje njihovih poslovnih načrtov.
"Moram pa povedati, da so nam bankirji povedali, da je interes poslovnih subjektov za kredite manjši, kot je bil," dodaja Pahor. Ob tem izpostavlja, da se je kreditni krč znova zaostril na ravni celotnega območja evra. Slovenija tako pri tem ni izjema.
Minister za finance Franc Križanič, ki se je prav tako udeležil konference, pa je dodal, da se je gospodarska kriza že dvignila s svojega dna, a je težko napovedati, kdaj se bo gospodarstvo vrnilo v normalne kolesnice. Napovedi se tako zelo razlikujejo, prevladujejo tiste o počasnejšem okrevanju in na teh temelji predlog proračuna za prihodnji dve leti.