V stranki Gibanje Zedinjena Slovenija ocenjujejo, da je Brglezova odločitev protiustavna in protizakonita, očitajo pa mu tri kazniva dejanja, zaradi katerih so ga tudi ovadili. Poleg zlorabe položaja in nevestnega dela v službi mu očitajo celo terorizem, saj da je "s svojim dejanjem hudo ogrozil ustavne temelje države ter izven okvira svojih pristojnosti napadel ustavno varovane človekove pravice in svoboščine volivcev". Brgleza so kazensko ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu.
V Odboru 2014 pa so zapisali, da "predsednik državnega zbora misli, da lahko dela, kar hoče. Ne spoštuje ustave in zakona. Državljanke in državljane imenuje ulica ..." Ker menijo, da takšno obnašanje ni primerno za predsednika DZ, bodo svoj redni četrtkov shod, ki ponavadi poteka pred sodiščem, tokrat preselili pred parlamentarno poslopje.
Medtem pa sindikate, zbrane v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), ki jo vodi Gvido Novak, skrbi, da bo zaplet s sindikatom delavcev migrantov pripeljal do zakonskih omejitev svobodnega delovanja sindikatov za uveljavljanje pravic v Sloveniji zaposlenih delavcev.
Obsojanje tega sindikata in napadanje vseh sindikatov "zaradi zlorabljanja instituta referenduma meče slabo luč na vse sindikate, ki imajo z ustavo zagotovljeno pravico do svobodnega delovanja, katerega del je tudi podajanje pobud volivkam in volivcem za referendumski preizkus zakonov, ki nedopustno posegajo v pravice delavcev".
Pred nadaljevanjem zapleta je po mnenju KSS sicer treba preveriti, ali je sindikat delavcev migrantov v Sloveniji sploh lahko registriran sindikat, saj po njihovi oceni ne more postati reprezentativen, ker nima zaposlenih v Sloveniji.
"Politiki lahko ta zaplet hitro zlorabijo za omejevanje delovanja vseh sindikatov pri njihovi ustavni pravici do svobodnega delovanja, katerega eden najmočnejših vzvodov je referendumski preizkus za delavce škodljivih zakonov. KSS že vnaprej ostro obsoja vse poskuse omejevanja delovanja sindikatov," so zapisali v KSS, kjer so še prepričani, da je skrajni čas za spremembe zakona o reprezentativnosti sindikatov.
Brglez se je namreč odločil, da ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov za novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU. Na ta način želi po njegovih besedah zavarovati pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečiti njene morebitne zlorabe.
Brglezovi odločitvi so sledili številni odzivi. V koalicijskih DeSUS in SD so opozorili, da Brglez prevzema pravno in politično odgovornost za tako odločitev, v SDS pa so vložili predlog za njegovo razrešitev.
Predsednik republike Borut Pahor pa se je odločil pred razglasitvijo zakonov posvetovati s pravnimi strokovnjaki.