Zagrebški tednik opisuje kronologijo ponedeljkovih dogodkov pred in po seji slovenskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko ter navaja Podobnikove zahteve, ki jih označuje kot "vrhunec aspiracij do Hrvaške".
Nacional poudarja, da bosta hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik države Stipe Mesić 3. in 4. aprila na vrh zveze Nato potovala le kot gosta, ker bo Slovenija uspela blokirati tudi vstop Hrvaške v Nato. Zaradi rokov za razpis referenduma Sloveniji namreč do 23. marca ne bo uspelo poslati že ratificiranega protokola v Washington.
"Ustavitev hrvaškega vstopa v Nato bo škandalozna odločitev, ki bo Slovenijo v Natu označila za tistega, ki dela težave. Nobena druga članica ni delala težav glede ratifikacije in vse je bilo pripravljeno za sprejem dveh novih članic na proslavi 60. obletnice Nata. To je tudi močna provokacija ZDA, ki so si še posebej prizadevale za vstop Hrvaške in Albanije, zdaj pa bi celoten načrt lahko propadel," ocenjuje tednik.
Kot drugi problem, ki izhaja iz blokade izvajanja slovenske ratifikacije hrvaškega protokola o vstopu v Nato, je možno sprejetje Podobnikove formulacije o nedvomni prilastitvi celotnega Piranskega zaliva ter okolice Dragonje in Mure v slovenskem parlamentu.
"Slovenija bi zašla v neroden položaj, če bo Martti Ahtisaari mediator za urejanje problema meje med Zagrebom in Ljubljano. Odločno stališče parlamenta, da so vsa sporna območja nedvomno slovenska, bi enostavno izključilo možnost arbitraže," izpostavlja Nacional, ki dodaja, da ne Pahor ne Janša nista mogla sprejeti Podobnikove zahteve.
Hrvaške vlade so tudi zagrešile nekatere neumne napake, kot je bilo vztrajanje glede hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, po drugi strani pa slovenske oblasti že več let zavračajo rešitev spora na nevtralnem mednarodnem sodišču. Poleg tega pa gre za smešno majhno ozemlje, ki ima emocionalen, a skoraj nikakršnega materialnega pomena.
"Zdaj je zgodba prišla do absurda. Če ne bo popolnega preobrata v naslednjih 72 urah in Podobnik ne bo odstopil od zahteve po referendumu, Hrvaška ne bo postala članica Nata. V takšnih okoliščinah bo kmalu treba sprejeti Marttija Ahtisaarija in verjeti, da bo Slovenija popustila, ko bo šlo za vstop Hrvaške v EU. Niti pesimisti niso predvidevali tako slabega scenarija," sklene Nacional.
V ločenem članku pa zagrebški tednik navaja podatke iz popisa prebivalstva iz leta 1910, ki ga je v Istri izvedla takratna Avstro-Ogrska. "Čeprav uradna slovenska politika ni podprla zahteve Zmaga Jelinčiča o 'slovenski Istri', ima ta številne privržence. Sicer pa demografski podatki zanikajo teze o slovenski Istri," piše Nacional.
Dodaja, da so v treh mestih, ki so danes v Sloveniji, Kopru, Izoli in Piranu, osebe, ki so se imele za Slovence v zanemarljivi manjšini. "V Kopru je hrvaščino kot materni jezik izbralo 8993 prebivalcev, italijanščino 7909, slovenščino pa 599 ali manj kot štirje odstotki. Za Hrvata se je imel 6101 prebivalec Izole, Italijanov je bilo 5914, Slovencev pa 40. Na koncu, v Piranu, ki danes velja za najbolj sporno točko med dvema državama, je bilo 7379 Hrvatov, 7074 Italijanov in sedem Slovencev," našteva Nacional, ki se sklicuje na originalne avstro-ogrske dokumente iz leta 1910.