Hofer, ki se bo na volitvah 2. oktobra kot kandidat svobodnjakov potegoval za položaj avstrijskega predsednika, se je za današnji obisk v Ljubljani in hrvaški prestolnici Zagreb odločil v luči krepitve dobrih medsosedskih odnosov in širitve ideje o okrepljenem sodelovanju.
V omenjeni srednjeevropski zvezi Hofer poleg Avstrije vidi Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovaško, ki bi združene imele močnejši glas, je povedal na današnji okrogli mizi v organizaciji Slovenskega panevropskega gibanja. In v primeru, da bo postal predsednik, namerava potovati v te države in širiti idejo o tesnejšem sodelovanju. Tako sodelovanje ne bi pomenilo delovanja proti EU, je poudaril, ampak le delovanje na enakih ravneh z ostalimi silami znotraj EU.
Ideji se bo očitno pridružilo Slovensko panevropsko gibanje, saj bo organizacija po besedah njenega predsednika Larisa Gaiserja prihodnje leto pripravila srečanje, na katerega bo povabila predsednike parlamentov omenjenih držav in spodbudila prav to vprašanje. "EU zdaj vodijo velike sile. Bolj kot smo razdrobljeni, vsak zase, bolj nas lahko nadzorujejo," je idejo o srečanju pojasnil Gaiser.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi prokurator Evropskega viteškega reda sv. Jurija Norbert van Handel, ki se strinja, da potrebujemo novo "srednjo Evropo, ki pa ne bo Avstro-Ogrska. Iz tega nekdanjega imperija bi lahko potegnili le najboljše stvari, ostale, ki jih je čas povozil, pa pustili, je dejal in dodal, da si njihov red želi krščanske Evrope, saj da sedanja to ni več.
"EU smo pomembni, hkrati pa imamo enako kulturo in način razmišljanja. V Avstriji imamo 600.000 muslimanov, oni imajo različen način razmišljanja, ki pa ni naša tradicija, morda le majhen delček," pa se je Hofer v pogovoru navezal na migrantsko vprašanje.
Hofer sicer zagovarja stališče, da je bilo v migrantskem valu, ki je lani zajel Evropo, le okoli 30 odstotkov takih, ki zaradi nemirov doma dejansko potrebujejo zaščito, ostali pa si le želijo izkoriščati socialno državo. Zanj so dobrodošli le tisti, ki nameravajo spoštovati lokalno zakonodajo in kulturo ter želijo trdo delati, da si zgradijo življenje.
Po njegovem bi morali avstrijsko zakonodajo zato spremeniti tako, da bi bili do socialnih prejemkov bili upravičeni le tisti, ki v Avstriji delajo najmanj tri leta.
Sam sicer še pravi, da so manjšine pomemben del Avstrije, slovensko manjšino tudi podpira, je dejal danes. Opozarja pa na vse močnejšo turško skupnost, ki da bi utegnila v nekaj letih postati močnejša od vseh manjšin.
Hofer, prepričan, da je treba varovati EU, si sicer ne želi, da bi imeli znova mejo med Avstrijo in Slovenijo, saj da morajo meje biti zunaj EU.
"Gre za dve državi, ki sodelujeta in med seboj nočeta meja, a želimo zaščititi schengensko mejo," je povedal že pred začetkom srečanja. Do kdaj bo na avstrijsko-slovenski meji še nadzor, je po njegovem odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov, si pa želi, da v ga letu dni ne bi potrebovali več. Trenutno sicer nadzor na meji učinkuje, saj je balkanska migrantska pot zaprta, je poudaril in pohvalil pragmatično sodelovanje med državami v tem primeru.