V začetku julija je vrhovno sodišče prisolilo zaušnico Finančni upravi RS in ministrici za finance Mateji Vraničar Erman, ko je v reviziji primera slovenskega državljana, zaposlenega v sosednji Avstriji, ki pa ima status slovenskega rezidenta, presodilo, da je pri odmeri dohodnine na osnovi samoprijave davčne napovedi izenačen z drugimi davčnimi zavezanci v Sloveniji.
Vrhovni sodniki so v presoji vprašanja samoprijave davčnega zavezanca na osnovi 63. člena zakona o davčnem postopku odločili, da se davčna osnova za odmero dohodnine določi na enak način ter pod enakimi pogoji, kot če bi davčno napoved vložil v predpisanem roku. Če delavec migrant ne prejme informativnega izračuna oziroma ne vloži dohodninske napovedi za preteklo leto v skladu z zakonom do 31. julija, lahko to naredi po tem roku s samoprijavo, ki jo zakon opredeljuje kot sanacijo roka. Delavec migrant lahko to stori najkasneje do vročitve odločbe o odmeri dohodnine oziroma do začetka postopka o prekršku ali kazenskega postopka.
Tako vrhovni sodniki, ki so tudi jasno zapisali, da mora FURS pri tem upoštevati stroške prehrane med delom, stroške prevoza na delo, pa tudi olajšave za vzdrževane družinske člane in posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, ko so veljale do leta 2014. V duhu razsodbe vrhovnih sodnikov bi morali delavcem migranti, ki so vložili samoprijavo in katerih postopki izračuna dohodnine še tečejo, v Fursu preveč plačano dohodnino vrniti. Žal to ne velja za tiste s pravnomočno zaključeno davčno odločbo.
Za tako zapostavljanje delavcev migrantov je odgovorna Generalna finančna uprava RS oziroma predstojnica Fursa Jana Ahčin, ki je junija 2015 z blagoslovom takratnega ministra za finance Dušana Mramorja, državna sekretarka je bila sedanja ministrica Mateja Vraničar Erman, izdala okrožnico, za katero so v Sindikatu delavcev migrantov ves čas zatrjevali, da je protizakonita, kar so ugotavljali tudi davčni strokovnjaki.
Trditve o nezakonitem delovanju Fursa so temeljile na dejstvu, da se v tem času ni spremenila dohodninska zakonodaja. To je skušal Sindikat delavcev migrantov dopovedati birokratom ministrstva za finance, tudi predsedniku vlade Miru Cerarju so skušali dokazati, v kakšen položaj jih je postavilo nezakonito delovanje Fursa.
Nekemu delavcu migrantu so Fursovi rubežniki zasegli osebni avtomobil, edino sredstvo za doseganje delovnega mesta, seveda je zaradi tega izgubil službo pri avstrijskem delodajalcu.
Samoprijavitelje so odirali do kože, doplačila dohodnine so dosegala tudi deset in več tisoč evrov, to je mnoge delavce migrante spravilo na rob preživetja. Najemali so kredite, prodajali avtomobile in celo hiše, da se rešijo Fursovih rubežnikov. Nekemu delavcu migrantu so Fursovi rubežniki zasegli osebni avtomobil, edino sredstvo za doseganje delovnega mesta, seveda je zaradi tega izgubil službo pri avstrijskem delodajalcu.
Vodstvo Sindikata delavcev migrantov je na to sporno in nezakonito ravnanje Fursa opozarjalo odgovorne na ministrstvu za finance, pa tudi predsednika vlade Mira Cerarja, in na obeh naslovih zahtevalo, da se postopki izterjav začasno ustavijo, dokler se do tega ne opredeli vrhovno sodišče.
Predlog SDMS je bil seveda zavrnjen, »načelnost« ministrice Vraničarjeve sta vneto podpirali prva dama Fursa Jana Ahčin in Neli Komar, Miro Cerar, deklarirani zagovornik pravne in pravične države, pa se je zavil v molk. »Fursovc«i so tako povsem nezakonito delavce migrante oželi za dober milijon evrov dodatne dohodnine.
Ko pa je vrhovno sodišče v začetku julija razglasilo svojo razsodbo, so se zavili v molk na Furs in na ministrstvu za finance, kaj šele da bi se s pepelom posipala vlada Mira Cerarja. Če bi bilo tako, bi priznali, da so zavestno kršili zakonodajo, to za seboj potegne vprašanje objektivne in subjektivne odgovornosti za javnofinančno oligarhijo, na čelu z ministrico Matejo Vraničar Erman. Drugače rečeno, odstopiti bi morala Jana Ahčin in ministrica za finance Ermanova!
Kdo pa so ti delavci migranti, bi verjetno bil komentar birokratov na Fursu in ministrstvu za finance. Saj jih je le kakih 30 tisoč, v glavnem živečih na slovenskem obrobju. Kaj je to kaj takega, če iz tujine v Slovenijo na leto prinesejo kake pol milijarde krvavo zasluženega denarja, če je večina njihovih družinskih članov zdravstveno zavarovana pri avstrijskem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki krije vse njihove stroške v Sloveniji, tudi socialne transferje in nadomestilo za brezposelnost krije Avstrija, enako velja za pokojnine.
Ministrica za delo se hvali o zgodovinsko nizkem odstotku brezposelnih, država pa slepomiši, ko je govor o ekonomskih učinkih porabe zaslužka delavcev migrantov v domačem okolju. V nekdanji komunistični Jugoslaviji so bili zdomci najboljši izvozniki, ki so obubožani državi prinašali desetine milijard nemških mark, nekaj podobnega je tudi danes; delavci migranti so najbolj profitabilni slovenski izvozniki.
Ampak to Ljubljane in Cerarja ne gane, saj gre za majhne, nepomembne ljudi, ki vstajajo zjutraj ob treh ali štirih, se peljejo čez mejo na delo, da sebi in svoji družini zagotovijo preživetje.