Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Nezakonita odlagališča smeti so Slovenijo spravila pred Sodišče EU

Deli na:
Nezakonita odlagališča smeti so Slovenijo spravila pred Sodišče EU

Foto: Bobo

Evropska komisija se je odločila proti Sloveniji sprožiti postopek pred Sodiščem EU, ker ni zaprla in sanirala nezakonitih odlagališč.

Ta pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje, zato je sprožen postopek, so včeraj sporočili v Bruslju. Na ministrstvu za okolje napovedujejo, da bo Slovenija svoje obveznosti dokončno izpolnila v prvi polovici 2018.

V skladu z evropskimi pravili morajo članice predelati in odstraniti odpadke na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja, ter prepovedati puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov.

Slovenija bi morala do 16. julija 2009 zapreti in sanirati občinska in industrijska odlagališča, ki ne izpolnjujejo standardov.

Zaradi nezadostnega napredka ji je komisija aprila 2016 poslala drugi opomin, s katerim je pozvala, naj ustrezno uredi 35 nenadzorovanih odlagališč, ki kljub neobratovanju še vedno predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Določen napredek je sicer bil dosežen, vendar potrebni ukrepi za odlagališča do marca 2017 še vedno niso bili dokončno izvedeni. Da bi Slovenija postopek pospešila, je komisija proti slovenskim organom sprožila postopek pred Sodiščem EU.

Podobni ukrepi so bili sprejeti proti šestim drugim članicam, in sicer proti Bolgariji, Cipru, Španiji, Italiji, Romuniji in Slovaški. Sodišče je že izdalo sodbe, ki obsojajo Bolgarijo, Ciper in Španijo.

Na ministrstvu za okolje so v odzivu zapisali, da je bilo odlagališč, ki niso dobila okoljevarstvenega dovoljenja, s katerim bi bili določeni pogoji zapiranja ali bi jim bil dodeljen status, da so zaprta, skupaj 32.

Kot glavno oviro, da Agencija RS za okolje ni izdala okoljevarstvenih dovoljenj, so na ministrstvu navedli nezmožnost upravljavcev teh odlagališč, da bi predložili finančno jamstvo za zavarovanje izvedbe ukrepov v času zapiranja in po zaprtju.



Na ministrstvu so spomnili, da so s spremembo uredbe o odlagališčih odpadkov junija lani upravljavci teh odlagališč, ki so v lasti občine ali več občin, dobili možnost, da predložijo izjavo pristojnega organa občine lastnice oziroma občin solastnic odlagališča, da so seznanjene z višino finančnega jamstva in odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine po zakonu.

Agencija za okolje je na tej podlagi do včeraj izdala že 12 okoljevarstvenih dovoljenj, letos in v prvi polovici naslednjega leta pa na ministrstvu pričakujejo, da bo izdala še preostale, s čimer bo Slovenija svoje obveznosti izpolnila.

Poleg opomina glede odpadkov je Slovenija včeraj dobila iz Bruslja tudi drugi opomin, naj v nacionalno zakonodajo v celoti prenese predpise EU o jezikovnih zahtevah za strojevodje. Enak opomin so dobile še Avstrija, Belgija in Nemčija.

Direktiva lajša obstoječe določbe o izdajanju spričeval strojevodjem, saj dopušča, da za strojevodje, ki potujejo samo do prve postaje čez mejo s sosednjo članico, ne veljajo obveznosti doseganja določene stopnje jezikovnega znanja.

Pogoj za to izvzetje so enaka obravnava vseh prosilcev za izvzetje, preglednost postopka in odsotnost kakršnega koli vpliva na varnost, so pojasnili v Bruslju.

Direktivo je bilo treba začeti izvajati do 1. julija 2016, vendar omenjene štiri države komisije še niso obvestile o ukrepih za njen prenos v nacionalno zakonodajo.

Zdaj imajo na voljo dva meseca, da komisijo obvestijo o ukrepih za uskladitev svoje nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU, sicer se lahko komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Oba ukrepa sodita v sklop mesečnega svežnja odločitev o postopkih proti članicam zaradi kršitev pravnega reda unije. Postopek se začne s prvim ali uradnim opominom, nadaljuje z drugim opominom ali obrazloženim mnenjem, če to ne zaleže, pa komisija primer predloži Sodišču EU.