Revija opiše Trumpov prvi obisk Slovenije, pri čemer se naslanja na knjigo, ki sta jo o Melaniji Trump nedavno izdala Bojan Požar in Igor Omerza. Trump je pod Alpe priletel v svojem Boeingu 727 in v spremstvu Melanijinih staršev obiskal Bled. V Grand hotelu Toplice so sedeli in se pogovarjali v izpraznjeni restavraciji, Trump je pil Coke Zero (nič kalorij!) in menda je bodočega tasta Viktorja vprašal, ali je blejski hotel naprodaj. Nekaj ur kasneje je bil znova na letalu na poti domov.
The New Yorker priznava, da bi za prvo priseljenko v vlogi prve dame lahko veljala Abigail Adams, soproga Johna Adamsa (predsednika med letoma 1797 in 1801), a njen oče je bil Američan, njena družina pa se je selila med Anglijo in tedanjimi kolonijami v Ameriki. V primerjavi hobijev obeh žensk se dve stoletji pokojna Abigail odreže bolje od Melanije: soproga drugega ameriškega predsednika je pisala drame, igrala harpo in gojila sviloprejke. Melanijina hobija sta pilates in branje revij, povzema The New Yorker njen nedavni profil v reviji People.
Melanija je bila rojena v nekdanji Jugoslaviji in odrasla v »komunističnem bloku v Sevnici«. Trumpa je spoznala leta 1998 na zabavi v New Yorku, kamor je Donald prišel v družbi druge ženske, zato mu Melanija baje ni hotela dati svoje telefonske številke. Vseeno sta kmalu postala par, dve leti kasneje pa začasno šla narazen, ko se je Trump prvič spogledoval s predsedniško kandidaturo. Leta 2004 jo je zasnubil in zdaj je vladarica milijarderjevega razkošnega stanovanja v Trump Towerju na Peti aveniji v New Yorku. Gostje si morajo nadeti kirurške prevleke za obuvala, da ne poškodujejo marmornih tal.
Tudi Trupova mama je bila priseljenka iz Škotske, njegova prva žena je bila Čehinja Ivanka Zelničkova. Če ga skrbi zaradi »ljudi od drugod, ki so morilci in posiljevalci in prihajajo v to državo«, si mora najprej zgraditi zid okoli svojih hlač, ga zbode The New Yorker. Izpostavi tudi, da Melanijina angleščina dokazuje, da ni popolnoma opustila slovenščine in da njeni sorodniki, ki ne govorijo angleško, prebijejo veliko časa v družbi njenega in Donaldovega sina Barrona.
Ameriška državljanka je Melanija postala leta 2006. Do takrat se je vsakih nekaj mesecev vrnila v Evropo in si uredila viso. Moža opisuje kot »izjemnega pogajalca« in pravi, da sta oba zelo neodvisna. Z njeno pomočjo si skuša Trump pridobiti glasove volivk – ženske nanj ne gledajo s posebno naklonjenostjo. Ko Donald Melanijo hvali, se osredotoča na njene fizične atribute, izpostavlja The New Yorker. Začelo se je že leta 1999, ko je na odru med nastopom na Univerzi Pensilvanije kričal: »Kje je moj supermodel?«. Nedolgo pred tem se je v radijskem intervjuju hvalil z »neverjetnim seksom« in izpostavljal, da Melanija nima celulita.
Melanija Trump je »popolno telo, na katerega lahko navesiš znamko«, jo opisuje The New Yorker. Je tujka, ki ni posebej navezana na svojo domovino. Za razliko od Carle Bruni Sarkozy se zdi manekenka s preteklostjo nune. Revija navaja slovenskega novinarja Andreja Mrevljeta, ki se je spraševal, ali bi lahko Melanija šla skozi podobno preobrazbo kot biva soproga Silvia Berlusconija Veronica Lario. Ta je Berlusconiju rodila tri otroke in živela v »gradu«, podobno kot Melanija, nato pa spoznala filozofa in bivšega župana Benetk Massima Cacciarija in se radikalizirala. Dovolj je imela soprogovih neumnosti, ločila se je in sprožila konec Berlusconijeve dobe.
Melaniji je Trump dal svoje ime in za mnoge Američane, ki fantazirajo o razkošju in bogataškem življenju, to predstavlja zmago in uspeh. Od tod podpora bogataškemu kandidatu, meni The New Yorker, ki zatreskanost milijonov Američanov v Trumpa opisuje kot »množično posvojitveno fantazijo«. Zelo predani so mu: ko je revija GQ prejšnji teden poročala, da ima Melanija nezakonskega polbrata, so Trumpovi privrženci avtorico članka Julio Ioffe napadli na družbenih omrežjih. Med drugim tudi s sliko, na kateri je bila prikazana z Davidovo zvezdo v koncentracijskem taborišču.
Donald Trump je bil v Sloveniji le enkrat, na poroki z Melanijo so bili med 450 gosti le trije iz Slovenije: nevestina starša Viktor in Amalija ter njena sestra Ines. Slovensko Donald ne govori, pravi Melanija, ki moža k temu menda niti ne nagovarja: »Nisem tečna žena.« Raje se ona prilagaja njemu. Kot Donald tudi Melanija ne pije alkohola, nikoli ga ne kritizira, niti v šali ne. Prevzela je celo njegovo šobljenje, ugotavlja The New Yorker.
Če želimo resno jemati inštitucijo prve dame, moramo ugotoviti, kdo je Melanija kot oseba in ne le kot izdelek, piše revija. Najbolj popolna predstavitev Trumpove soproge je knjiga Požarja in Omerze, ki jo je Trumpov predstavnik za stike z javnostjo označil za »neresnično in nepošteno – polno laži«. V knjigi je opisana kot samozavestna mlada ženska, ki si ni želela nič drugega kot postati manekenka. Ko je bila v Janinem izboru za model leta le prva spremljevalka, je bila menda sila potrta, pišeta Požar in Omerza.
Trumpov odvetnik je Požarju grozil s tožbo, ko je objavil zgodbo, da ima Melanija silikonske prsne vsadke, izpostavlja The New Yorker. A revija poudari, da je knjiga dobro raziskana in podprta z dokumenti in fotografijami. Na svoji spletni strani se Melanija hvali, da ima diplomo oblikovanja in arhitekture z ljubljanske Fakultete za arhitekturo – Požar in Omerza dokažeta, da je študij opustila že po letu dni. To smo sicer že lani prvi razkrili prav v Reporterju.