Bolnica z novo gripo s težjim potekom je bila sprva sprejeta na običajen oddelek Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, v manj kot 24 urah pa v petek premeščena na oddelek intenzivne terapije, je pojasnil lečeči zdravnik Matjaž Jereb. Kot pravi, bolnico umetno mehansko predihavajo in je neposredno življenjsko ogrožena.
Bolnica ima osnovno bolezen, je upokojenka in ni bila cepljena ne proti običajni ne proti novi gripi, je v izjavi za javnost dejal Jereb. Ob tem pojasnjuje, da osnovna bolezen pomeni neko kronično bolezen, ki lahko dodatno zapleta kakršno koli okužbo, več informacij o bolnici pa zaradi varovanja osebnih podatkov ni mogel povedati. Dodal je le, da ni znano, da bi bila bolnica pred okužbo kje v tujini.
Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani Franc Strle je ob tem pojasnil, da je to ena od petih bolnikov, ki so bili na kliniki do sedaj hospitalizirani, je pa to prva bolnica z zares težkim potekom bolezni. Pri ostalih po njegovih navedbah bolezen ni bila izrazito težka in so že bili odpuščeni v domačo oskrbo. Dodal je, da ve še za nekoga, ki je bil hospitaliziran v neki drugi bolnišnici.
Strle je tudi zanikal, da se nova gripa širi hitreje kot običajna gripa. "Dejstvo pa je, da se je začelo prej, kot se praviloma začne pri običajni sezonski gripi," dodaja.
Nihče od vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in krizni štab, ki so bili do zdaj cepljeni proti novi gripi, ni poročal o kakšnem hudem stranskem učinku, so imeli pa nekateri blage lokalne učinke, kar pomeni, da jih je na mestu, kjer so bili cepljeni, malo bolelo, pojasnjuje Strle.
Na vprašanje, koliko zaposlenih v ljubljanskem kliničnem centru je na seznamu za cepljenje, je predstojnik infekcijske klinike dejal, da prijave še potekajo in se ta seznam še dopolnjuje.
Na vprašanje, zakaj ni v Sloveniji tako kot v Švici prepovedano cepljenje proti novi gripi nosečnicam, kroničnim bolnikom in otrokom, pa je Strle ogovoril, da ne ve natančno, ali gre za prepoved ali priporočilo, sicer pa je "Švica ena od evropskih držav, pri večini evropskih držav pa ni tako".
Neposrednih podatkov o stranskih učinkih cepiva je po njegovih besedah razmeroma malo, za cepivo, ki ga bomo dobili pri nas, so objavljeni podatki iz študij, opravljenih na okoli deset tisoč ljudeh. Ti podatki niso pokazali čisto nič bistveno drugačnih stranskih učinkov kot pri običajni gripi, prav tako tudi neuradni podatki o ljudeh, ki so se cepili pred kratkim, pa kažejo, da so sistemski učinki povsem enaki kot pri običajnem cepivu, je poudaril Strle.
Strle opozarja, da je treba osvetliti potencialne stranske učinke in dobrobiti cepiva. "Ni pričakovati, da bi kdo po cepljenju proti gripi umrl, ima pa lahko vročinsko bolezen, ki je kratkotrajna, lahko se slabo počuti, je utrujen," pravi Strle. To se sicer pojavlja pri okoli enem odstotku tistih, ki so cepljeni, veliko bolj pogosti pa so lokalni stranski učinki.
"Če bi cepili milijon ljudi, bi jih imela mogoče polovica ali četrtina blage bolečine na mestu cepljenja, če pa tega milijona ne cepimo, jih bo približno 25 odstotkov dobilo novo gripo, kar pomeni, da bodo imeli bolečine po mišicah nekaj dni," je poudaril Strle.
Če ima po cepljenju, kot pravi, en odstotek kratkotrajno vročinsko bolezen, to pomeni, da jo bo od milijona cepljenih dobilo deset tisoč, če pa ne bodo cepljeni, jih bo imelo 250.000 vročino, ki bo trajala pet do sedem dni.
Prav tako se ne pričakuje, da bi zaradi stranskega učinka cepljenja kdo umrl. Če bo od milijona necepljenih zbolelo 250.000 ljudi, pa jih bo po dosedanjih predvidevanjih umrlo od 0,1 do 0,5 odstotka, kar pomeni od 250 do 1250 ljudi, opozarja Strle. Po njegovih besedah so tako koristi od cepiva velikanske.