»Višji sodniki so pohiteli in sprejeli skrajno nenavadno odločitev. V stilu Branka Masleše so 'tepihovali' pravo,« odločitev sodnikov komentira Gorenak, ki pravi, da njihova odločitev ni v skladu z dosedanjo sodno prakso.
Po odločitvi višjega sodišča v Ljubljani tožilka specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar v zadevi farmacevtka ne bo smela uporabiti dokaznega materiala, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, piše Delo. Proti sklepu sodišča tožilka ne more uporabiti nobenega pravnega sredstva več, še poroča Delo.
Sodniki naj bi z odločitvijo prehiteli tudi državni zbor in vlado, ki nameravata na oktobrski seji Državnega zbora 153. in 154. člen Zakona o kazenskem postopku tolmačiti tako, da je dvoletni rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo instrukcijske (okvirne) in ne absolutne narave, piše Gorenak. Po tem tolmačenju bi se namreč v postopku zoper Jankoviča lahko uporabili dokazi, pridobljeni s prisluhi.
Višji sodniki so namesto sodni praksi pritrdili Jankoviću, pravi Gorenak, ki dodaja, da tudi eventualna zahteva tožilke Žgajnarjeve za varstvo zakonitosti ne bo pomagala. V primeru pozitivne odločitve vrhovnih sodnikov za Žgajnarjevo bo namreč ta odločitev veljala le za naprej, ne pa tudi za primer farmacevtka.
Gorenak se sprašuje, kaj bo ta poteza višjih sodnikov pomenila za sojenja »banksterjem« in večino zahtevnejših primerov. »Kaj bo z zadevami, ki so že razsojene, pa so se uporabili za dokaze več kot dve leti stari dokazi pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi?«
»Bomo zopet poslušali zgodbice o neodvisnosti in samostojnosti sodnikov, ki pa dejansko lahko zaščitijo vsakogar po svoji izbiri in obsodijo prav tako vsakogar po svoji izbiri,« je oster Gorenak, ki pravi, da se mora v tem primeru oglasiti generalni državni tožilec Drago Šketa. »Dobesedno kričati mora začeti in svoj prst usmeriti v pravosodje in zlorabe v njem.«