Neplačevanje preživnin je večplasten problem in celovita razprava o plačni nedisciplini se v DZ še ni opravila, je na seji parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti opozorila Irglova. Kot je pojasnila, gre lahko tu za dejanske in opravičljive razloge, lahko pa gre za "nagajanje". Marsikdo se znajde v težki situaciji, ko v nekem obdobju preživnine res ne more plačevati, vendar je bistveno več takšnih, ki bi jo lahko plačevali ne le zato, ker jim to veleva zakon, ampak tudi glede na njihovo gmotno stanje, pa se plačevanju na različne načine izognejo.
Ker zavezanci iščejo načine, kako bi se plačevanju izognili, je SDS v predlogu, ki so ga na komisijo naslovili v juliju, opozorila tudi na vse manjšo uspešnost izterjave preživnin, poleg tega je vlog na sodiščih vse več. Upravičenci težko dokažejo, da je zavezanec zmožen plačila, sam kazenski postopek izterjave preživnine pa traja več let.
Neplačevanje preživnine ali izogibanje plačevanju je nesprejemljivo in velja za obliko nasilja v družini, kar se lahko kaže tudi kot namensko zanemarjanje otroka, so prepričani v SDS. Do plačevanja preživnin velja ničelna toleranca, saj so starši dolžni preživljati svoje otroke in skrbeti za njihov celovit razvoj. V SDS zato ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagajo, da se v zakon o preprečevanju nasilja v družini definicijo ekonomskega nasilja dopolni tudi z vsebino neplačevanja preživnin. Vse pristojne in medije pa so pozvali k večji osveščenosti glede te problematike.
Mladoletnim otrokom, ki so upravičeni do preživnine in je ne prejemajo, nadomestila preživnine izplačuje Jamstveni, preživninski in invalidski sklad. V avgustu je sklad izplačal nadomestilo preživnine 3785 otrokom v skupni višini 308.966,25 evra. Povprečno nadomestilo preživnine znaša 81,63 evra na otroka. Kot je dejala Irglova, v SDS predlagajo, da se pravica do nadomestila preživnine dodeli tudi otrokom po 18 letu starosti, ki se redno šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Z vprašanjem nadomestila preživnin tudi za polnoletne otroke se varuh človekovih pravic ukvarja že 12 let, je opozoril namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič. Glede na to, da nadomestilo na otroka ne znaša niti sto evrov, ta strošek za državo tudi otroke po 18 letu ne bi bil prevelik, je prepričan. Predlog je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino in socialno delo. Državna sekretarka z ministrstva Martina Vuk meni, da je tak predlog ureditve glede na druge evropske države med boljšimi.
Eden izmed predlogov poslanske skupine je tudi sprememba obligacijskega zakonika, ki bi določila, da terjatve iz naslova preživnin ne morejo zastarati. Na to se je odzvala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, ki je pojasnila, da sprememba zakonika ni možna, lahko pa bi bolje uredili področje izvršb.