Okrožno sodišče v Ljubljani je po zaslišanju nemškega izvedenca, ki je postavil dvom v trdnost dokazov, odpravilo pripor za Milka Noviča, obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.
Sodnica Špela Koleta je namreč odločila, da je danes slišano zadostna podlaga, da Noviča, ki je v priporu že skoraj dve leti, izpustijo na prostost.
Milko Novič je po današnji odločitvi sodišča o odpravi pripora ob 16.50 tudi zapustil prostore na Povšetovi, kjer je bival skoraj dve leti, je za STA potrdil generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Tako bo obtoženi za umor direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika nadaljevanje sojenja spremljal s prostosti.
Nekdanji zaposleni na Kemijskem inštitutu Novič je bil v priporu od decembra 2014, njegovi odvetniki pa so večkrat skušali doseči odpravo pripora. Ustavno sodišče je 19. julija letos ugodilo Novičevi pritožbi ter razveljavilo odločitvi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani glede pripora. Zadevo je ustavno sodišče tedaj poslalo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču, ki je dan kasneje za Noviča znova odredilo pripor, 29. julija pa je to odločitev potrdilo še višje sodišče. Novič se je znova obrnil na ustavno sodišče, ki pa v drugo o priporu še ni odločilo.
Odločitev o odpravi pripora so danes pozdravili tudi podporniki Odbora 2014, ki ves čas spremljajo Novičeve obravnave in vztrajajo, da se mu godi krivica.
Naslednja obravnava bo 4. januarja.
Izvedenec: Ne morem trditi, da Novič ta 14. decembra 2014 dejansko streljal.
Nemški izvedenec balistične stroke Axel Manthei je v današnjem pričanju v sojenju Milku Noviču za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika na vprašanja sodnice Špele Koleta pojasnil, da na podlagi delcev, najdenih na rokah Noviča, ne more neizpodbitno trditi, da je ta 14. decembra 2014 dejansko streljal.
Na Novičevih rokah, laseh in jakni so našli malo delcev, ki so značilni za streljanje. Razlog bi lahko bil tako to, da Novič tistega večera pred lokalom na ljubljanskem Viču ni streljal na svojega nekdanjega direktorja Jamnika, ali pa tudi to, da so bili vzorci vzeti šele 23 ur po streljanju, je pojasnil Manthei. Možno bi bilo tako, da bi delci v 23 urah že odpadli oz. bili oprani, kot tudi da bi bili najdeni delci preneseni od drugod.
Kot je sodnici pojasnil Manthei, so s kolegi v najširšem možnem smislu prišli do enakih rezultatov kot strokovnjaki slovenskega nacionalnega forenzičnega laboratorija. Drugačna je le razvrstitev kategorij vzorcev. Nemci vzorce kategorizirajo v kategorije od A do D, pri tem kategorija A ustreza delcem, ki po elementarni sestavi ustrezajo orožju, najdenem na kraju. V kategorijo B spadajo delci, ki so nastali kot posledica streljanja, a ne ustrezajo popolnoma tej definiciji, delci C pa lahko nastanejo pri streljanju, vendar ne nujno, najdejo pa se ob streljanju. Delci, ki so jih našli na laseh obtoženega, so iz kategorije B, je pojasnil Manthei.
V tulcu so bili najdeni elementi svinec, barij, antimon in kositer. Delci z rok so vsebovali ali kombinacije svinca, barija in antimona oz. svinca, barija in kositra, noben delec pa ni vseboval vseh štirih elementov, je dejal Manthei in ob tem poudaril, da pri nekem streljanju nastanejo delci iz kategorij A, B in C.
Tudi delec z Novičeve glave, ki je vseboval vse štiri elemente, je imel tako intenziteto, da bi bil lahko uvrščen v kategorijo A. Prav tako se ne da glede na obliko teh delcev določiti, ali so posledica streljanja ali morda kakega drugega izvora.
Manthei je danes potrdil, da kontaminacije vzorcev na katerem koli delu telesa ne more izključiti. "Enkrat si z roko sežemo v lase in imamo možnost, da prenesemo te delce. Moramo govoriti tudi o oddaljenosti delcev. V časovnem razponu 23 ur lahko te delce izperem z umivanjem rok in tuširanjem. Obe variaciji sta možni, tako naknadnega vnosa kot spiranja," je pojasnil.
Nemški izvedenec je kot popolnoma možno ocenil tudi opcijo, da bi bili delci, najdeni na Novičevi jakni, ostanki streljanja izpred enega leta. Novič namreč trdi, da je sam res streljal leto dni pred umorom na strelišču.
V nadaljevanju je izvedencu vprašanja zastavljala tožilka Blanka Žgajnar, ki je od izvedenca predvsem želela izvedeti, ali bi bilo možno, da bi se delci z Novičeve jakne, ki so posledica streljanja, ob kasnejšem rokovanju z njo prestavili v forenzičnem laboratoriju, na tožilstvu, sodišču in tudi v laboratoriju za biokemične preiskave. Manthei je pojasnil, da v Münchnu niso jemali novih vzorcev, temveč so analizirali vzorce, ki so jih odvzeli že slovenski preiskovalci. Zato stvari, ki so se z jakno dogajale po odvzemu vzorcev, na njihovo delo niso imele nikakršnega vpliva.