"Ustavno sodišče je presodilo, da je treba dati ustavnim vrednotam, ki bi bile prizadete z zavrnitvijo zakonov na referendumu, prednost pred pravico do referenduma. Nadaljevanje protiustavnega stanja, ki bi ga povzročila zavrnitev zakonov na referendumu, bi bilo namreč ustavnopravno nevzdržno, še posebej z vidika vloge, ki jo ima sodna oblast v pravni državi ter zlasti pri varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik.
S prvim odstavkom 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi je ustavnemu sodišču zaupano, da na zahtevo državnega zbora oceni, ali bi bile z odložitvijo uveljavitve oziroma z zavrnitvijo sprejetega zakona na referendumu prizadete tako pomembne ustavne vrednote, da bi bilo zaradi tega dopustno poseči v človekovo pravico do referendumskega odločanja. "Te določbe ni dopustno razlagati tako, da bi državnemu zboru omogočala zlorabo oziroma izigravanje njegove pristojnosti tako, da bi bila izničena človekova pravica do referenduma. Tega ustavno sodišče ne bi dopustilo," je navedel Tratnik.
Kot je pojasnil, je ustavno sodišče z odločbo U-I-159/08 11. decembra lani že drugič ugotovilo protiustavnost zakonske ureditve plač sodnikov. Državni zbor je za odpravo protiustavnega stanja sprejel noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, vendar zakona zaradi vložene zahteve za zakonodajni referendum še ne veljata. To po Tratnikovih navedbah pomeni, da se zaradi neizvršitve odločbe ustavnega sodišča nadaljuje protiustavno stanje, ugotovljeno že s prejšnjo odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006, s čimer DZ krši načela pravne države in načelo delitve oblasti.
Kot je poudarilo ustavno sodišče v odločbi št. U-I-159/08, iz načela delitve oblasti izhaja zahteva po enakovrednosti vseh treh vej oblasti, zato mora biti položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti urejen primerljivo s položajem nosilcev drugih vej oblasti, tako da sta zagotovljeni neodvisnost sodnikov in avtoriteta sodne oblasti. Ti ustavnopravni vrednoti nista sami sebi namen, temveč sta v pomembni vlogi zagotavljanja človekove pravice do sodnega varstva in sta dva izmed temeljnih pogojev delovanja demokratične in pravne države.
Zato gre tako za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, kar je že samo po sebi pomembna ustavnopravna vrednota, kot tudi za zagotovitev enega izmed temeljnih pogojev za učinkovito izvrševanje sodne oblasti in s tem za učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je poudaril predsednik ustavnega sodišča.
Navedenim ustavnim vrednotam po njegovo stoji nasproti ustavna pravica do referenduma. "Razlogi, s katerimi se utemeljuje zahteva za razpis referenduma, ne kažejo, da bi bila sprejeta zakona protiustavna," je navedel Tratnik.
V poslanski skupini SDS obžalujejo odločitev ustavnega sodišča (US), da zaustavi referendum o sodniških plačah. Poslanec Vinko Gorenak meni, da bi sodišče z dovolitvijo referenduma lahko "odločilno prispevalo k urejanju razmer v sodstvu". Po njegovo se je US namesto na stran pravice ljudi do referenduma postavilo na stran svojih poklicnih kolegov.
Poslanec SDS je v sporočilu za javnost spomnil, da so referendumski pobudi pripravili poslanci SDS in SNS, koalicijska večina v DZ pa ju je poslala v presojo ustavnemu sodišču.
Z omenjenima zakonoma je koalicijska večina v DZ povišala plače sodnikom začetnikom za 28 odstotkov, ostalim sodnikom pa sorazmerno manj, spominja Gorenak. "Ustavno sodišče je imelo idealno priložnost, da se v tehtanju med plačami sodnikov in ustavno pravico do referenduma postavi na stran pravice ljudi do referenduma, vendar ni ravnalo tako, postavilo se je na stran svojih poklicnih kolegov sodnikov," ugotavlja.
Gorenak je ob tem mnenja, da bi US lahko z dovolitvijo referenduma odločilno prispevalo k urejanju razmer v sodstvu: "Sodna veja oblasti je danes eden najmanj učinkovitih podsistemov države, katerega neučinkovito delo plačujemo vsi davkoplačevalci."
Prav tako Gorenak opozarja, da bi sodišče lahko vsaj posredno popravilo svoje odločitve, ki jih je sprejelo "v času, ko Slovenija še ni doživljala tako hude finančne in gospodarske krize". Razmere so se po njegovo namreč drastično spremenile - "že skoraj 100.000 ljudi nima dela, zamrzujejo se plače javnim uslužbencem, povišanja pokojnin so prepolovljena, kljub temu pa se je ustavno sodišče postavilo na stran enormnega povišanja plač sodnikom".
Kot je znano, je ustavno sodišče na zahtevo DZ danes soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče je z današnjo odločbo dalo ustavnim vrednotam prednost pred pravico do referenduma.
Odločitev ustavnega sodišča, ki je zaustavila referendum o sodniških plačah, je politična oz. stanovska odločitev, meni vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Po njegovih besedah so ustavni sodniki pokazali, da ustavno sodišče ni strokovna ustanova, ampak stanovska organizacija, ki ščiti lastne interese in dela po ukazu vladajoče strukture.
"Zopet se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Ustavni sodniki so namreč kljub vsemu samo sodniki in evidentno je, da nikoli ne bodo govorili čez svoje stanovske kolege," je za STA dejal Jelinčič. Sodniki so se namreč po njegovem prepričanju "izvzeli iz slovenskega naroda in jim je čisto vseeno, kako ljudje živijo".
Vodja poslanske skupine SNS namreč ocenjuje, da se ustavno sodišče postavlja na najvišji vrh slovenske politične lestvice, "čeprav to ni res, saj mora biti razlagalec zakonodaje, ne pa tisti, ki bo ločil, kaj to je".
Državni zbor je po njegovih besedah tisti, ki lahko odločitev ustavnega sodišča sprejme ali ne. "Povsod po svetu je tako, razen v Sloveniji menijo, da so ustavni sodniki božji namestniki na zemlji in jim je dovoljeno čisto vse," pravi Jelinčič.
Hkrati ocenjuje, da bo zaradi te odločitve položaj v Sloveniji še slabši in lahko pričakujemo, da "se bo slovenski narod zbudil ter zahteval kakšne popravke". Po Jelinčičevem mnenju bodo namreč lahko nekatere skupine ljudi zahtevale podobno, češ, če imajo sodniki lahko tako visoke plače, jih imamo lahko tudi mi.
Ustavno sodišče je na zahtevo DZ danes soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice.
DZ je na izredni seji 5. oktobra na predlog koalicije sprejel sklep, da zahtevo za razpis referenduma o sodniških plačah, ki so jo konec septembra vložili poslanci SDS in SNS, pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Zahtevo za ustavno presojo so podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so opozicijske SDS, SNS in SLS ustavni presoji nasprotovale.
Za namestnika vodje PS Zaresa Francija Keka bi bilo vsakršna drugačna odločitev, kot jo je glede referenduma o sodniški plačah sprejelo ustavno sodišče, presenečenje. Če bi ustavno sodišče dovolilo referendum, bi to po njegovem ogrozilo ustavnost. Tudi sicer po njegovem vsi državljani in državljanke ne morejo odločati o plačah ene socialne skupine.
Glede ločenega mnenja ustavnega sodnika Miroslava Mozetiča, v katerem ta ugotavlja, da bi razlaga 21. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, kot jo je pri odločitvi uporabilo ustavno sodišče, v končni posledici lahko pripeljala tudi do tega, da zakonodajnega referenduma ne bo več mogoče razpisati, pa pravi, da to ne drži. Referendumi so po njegovem prepričanju namreč možni, če so smiselni.
Podobno kot ministrstvo za pravosodje tudi v Zaresu pričakujejo dokončno odločitev o prenehanju sodniške stavke. "Vzpostavljeno je ustavno stanje, zato za stavko več ni razlogov," meni Kek.
DZ je na izredni seji 5. oktobra na predlog koalicije sprejel sklep, da zahtevo za razpis referenduma o sodniških plačah, ki so jo konec septembra vložili poslanci SDS in SNS, pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Zahtevo za ustavno presojo so podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so opozicijske SDS, SNS in SLS ustavni presoji nasprotovale.