Po mnenju Zavoda Aipa so medijske objave o tem, da naj bi Sazas desetletje nakazoval milijone evrov zasebni družbi v Švico, namesto da bi denar izplačal slovenskim avtorjem, "razgalile vse slabosti sistema kolektivnega upravljanja v Sloveniji". V zapisu na svoji spletni strani so opozorili tudi na pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora.
Po slovenskih medijih je zaokrožila vest, da naj bi Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) zbrane prispevke od prihodkov kabelskih operaterjev, ki bi jih moralo izplačati avtorjem, nakazovalo švicarskemu zasebnemu združenju Agicoa. Avtorji naj ne bi od Sazasa celo desetletje prejeli nobenega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa) so opomnili, da bi morala prav vsaka transakcija znotraj sistema kolektivnega upravljanja v Sloveniji temeljiti na ustreznih listinah.
"Prav na tem področju so se na strani države pokazale pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora. Ob tem pa je še huje, da se za toleriranjem kontroliranega odtekanja sredstev skrivata odsotnost vizije upravljanja nekega področja in popoln neposluh za nacionalne interese. V mislih imamo zlasti državne organe, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za dobrobit razvoja slovenske ustvarjalnosti in jo delati konkurenčno v evropskem prostoru," je zapisal direktor Aipe Gregor Štibernik.
Po njegovi presoji smo v Sloveniji priča trku dveh sistemov: anglo-ameriškega in evropskega. Slednji je bolj usmerjen proti ustvarjalcu, podpiranju kreativnosti in ohranjanju raznolike kulturne dediščine, ki je izrednega pomena za Evropo, je pojasnil Štibernik. Dodal je, da mora Slovenija kot članica tega prostora "ustrezno zaščititi svoje nacionalne interese, del katerih sta tudi avdio-vizualni sektor in avtorske pravice".
"Zlasti ne smemo popustiti pritiskom korporacij v primeru uveljavljanja le-teh, temveč se morajo država z vsem svojim aparatom in Uradom RS za intelektualno lastnino (Ursil) na čelu, kolektivne organizacije in tudi kabelski operaterji držati osnovnih principov upravljanja z avtorskimi pravicami in delovati v dobrobit nacionalne ustvarjalnosti in evropske kulture," je pojasnil.
Na Sazasu so v odzivu za STA zapisali, da je bila delitev avtorskih nadomestil imetnikom avdiovizualnih pravic v primeru kabelske retransmisije v domeni mednarodnega združenja Agicoe, ki je spremljalo sporede TV programov v Sloveniji. Ob tem so opozorili, da se v kabelski retransmisiji predvaja preko 200 televizijskih programov, v katere so poleg domačih vključeni tudi tuji avtorji in producenti.
Avtor oziroma imetnik pravic pa naj bi kolektivni organizaciji priglasil svoj repertoar in potrebne podatke za avtorsko izplačilo. Vsi domači imetniki, ki so Agicoi prijavili svoj repertoar in podali svoje podatke in zahtevke, so, kot so zatrdili na Sazasu, prejeli pripadajoči jim avtorski honorar za predvajanje svojih del v kabelski retransmisiji. Avtorji, četudi filmskih uspešnic, katerih delo se ni uporabljalo v kabelski retransmisiji, pa do nadomestil, zbranih iz tega naslova niso upravičeni.
Kot so še pojasnili, je bilo s sklenitvijo memoranduma in izdajo začasnega dovoljenja Združenju Sazas na pobudo Komisije EU in v koordinaciji Ursila odpravljeno takratno protipravno stanje piratstva, saj brezplačna uporaba avtorskih del po samem zakonu in evropski zakonodaji ni dopustna. Sazas je na tej osnovi začel izvajati avtorsko varstvo tudi v primerih, ko se avtorska avdiovizualna dela kabelsko retransmisirajo.
Opozorili so še, da je pri nedavnih "medijskih zgodbah" spregledano ključno dejstvo, in sicer narava izdanega dovoljenja. Združenje Sazas je imelo namreč začasno dovoljenje za kabelsko retransmisijo. Pravna podlaga za izdajo začasnega dovoljenja s strani Ursila pa je bistveno drugačna, kot če bi bilo izdano redno dovoljenje na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Imetniki pravic, to so avtorji avdiovizualni del in producenti, namreč do takrat še niso ustanovili svoje kolektivne organizacije, kar kaže na dejstvo, da niso imeli interesa po kolektivnem zastopanju, so zapisali na Sazasu.
Časopis Dnevnik je včeraj poročal, da v redakciji razpolagajo s številnimi dopisi, ki dokazujejo, da so avtorji poldrugo desetletje opozarjali na to, da Sazas ne razdeljuje denarja od kabelske retransmisije. Vsak kabelski operater, ki predvaja filme in s tem ustvarja prihodek, mora del prihodka deliti s (so)avtorji.
"Do leta 2010 so ta denar v imenu avtorjev zbirali na Sazasu, zadnjih šest let pa ga zbira Zavod Aipa. Organizaciji bi morali zbrani denar izplačati režiserjem, producentom in scenaristom. Toda skoraj nihče (razen štirih) od Sazasa med letoma 2001 in 2010 ni prejel niti centa," navaja Dnevnik.
O zadevi je poročal tudi 24ur.com. Kot so zapisali na spletu, je mogoče o sumljivosti nakazil Sazasa sklepati iz sodbe v Belgiji, kjer je sodišče odločilo, da Agicoa sploh nima dokazil za zastopanje imetnikov pravic avdiovizualnih del.
Aipa od leta 2010 po besedah Štibernika uspešno opravlja svoje cilje, ki so zbiranje in delitev nadomestil ter zaščita imetnikov pravic. Dodal je, da na Aipi pri svojem delu zasledujejo najvišje standarde dobrega upravljanja in transparentnosti, ki jih predpisujejo zakonodaja in članstva v kolektivnih organizacijah.
Na STA smo vprašanja v zvezi z medijskimi objavami o domnevnih transakcijah Sazasa v Švico naslovili tudi na Ursil, a odgovora še nismo prejeli.