O nekdanji premierki in sedanji poslanki Alenki Bratušek si lahko mislimo marsikaj slabega, toda v nečem ima gotovo prav: postopki zoper njo zaradi njene kandidature za evropsko komisarko so butalski. Šlo je namreč za politično odločitev za politično funkcijo, in če bi bilo to kaznivo, bi lahko pozaprli množico slovenskih politikov. Tudi vrhovno sodišče je pred nekaj meseci potrdilo odpravo ugotovitev KPK v zvezi z njeno samokandidaturo.
Toda ne glede na to se z zadevo še vedno ukvarja specializirano državno tožilstvo, natančneje višja državna tožilka Bojana Podgorelec, ki je celo vodja gospodarskega kazenskega oddelka. Namesto da bi gospa preganjala zahtevni bančni kriminal, preganja Bratuškovo zaradi suma zlorabe položaja v zvezi s kandidaturo za evropsko komisarko.
Na naše vprašanje, ali je tožilka Podgorelec zadevo že končala zaradi pomanjkanja dokazov, so s tožilstva odvrnili, da »po opravljenih preiskovalnih dejanjih tožilska odločitev še ni bila sprejeta«. Opozoriti velja, da je bila Podgorelčeva za svoje požrtvovalno delo nedavno celo nagrajena: generalni državni tožilec, koruptivni Zvonko Fišer, ji je prejšnji mesec podelil priznanje za izjemne dosežke na področju pravosodja.
Bratuškova je za Reporter dejala, da se v njeni stranki, Zavezništvu socialno liberalnih demokratov, sprašujejo, kaj organi pregona toliko časa počnejo, postopek traja že tri leta, in to za kaznivo dejanje, ki ga sploh ni bilo. »Če take malenkosti ne znajo rešiti v treh letih, potem jim za bančni kriminal ne zadošča niti tristo let.«