Hrvaško čakajo izolacija, revščina in korupcija, če ne bo dogovora s Slovenijo in zaradi tega država ne bo vstopila v EU, danes opozarja Jutarnji list. Večernji list pa piše, da sta se v ponedeljek v saboru v razpravi o soglasju vladi za parafiranje osnutka sporazuma o arbitraži spopadla nacionalistična levica in "izdajalska" HDZ.
Stališče dela hrvaških intelektualcev, poslancev in škofov, da je sporazum o arbitraži slab za Hrvaško, lahko državi prinese krepitev korupcije, gospodarski padec, izolacijo in vrnitev na Balkan, ocenjuje Jutarnji list. Dodaja, da arbitražni sporazum določa, da se bo proces na arbitražnem sodišču začel, potem ko bo Hrvaška podpisala sporazum o vstopu v EU, kar naj bi se zgodilo nekaj mesecev po zaprtju vseh pogajalskih poglavij.
Arbitražno sodišče bo odločalo o sporu o meji, ko bo Hrvaška že članica EU, kar pomeni, da bo država v bolj enakopravnem položaju s Slovenijo, še piše časnik. Opozarja, da bo to pomenilo, da so pogajanja z EU ločena od reševanja vprašanja meje, ter je zmanjšanja možnost slovenskega "ne" na referendumu, ker v času odločanja o vstopu Hrvaške v EU v Sloveniji ne bodo poznali izida arbitraže, ki bi, če bo neugoden za Slovenijo, lahko razjezil slovenske volivce.
Jutarnji list je saborski razpravi o arbitražnem sporazumu danes posvetil prvih pet strani časopisa. V komentarju pa komentatorka časopisa sklene, da se je premierka Jadranka Kosor s svojim prizadevanjem za rešitev spora s Slovenijo predstavila kot zrela in najbolj verodostojna partnerka mednarodne skupnosti. Časnik je izpostavil še opozicijsko Vesno Pusić, ki je "uspela kot edina v opoziciji postaviti državo pred stranko".
Večernji list je presenečen nad tem, da je sporazum v "patriotskem zanosu" branil poslanec koalicijske Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Milorad Pupovac, a hkrati poudarja, da vladajoča stranka ni bila nikoli bolj osamljena v saboru. Pojasnjuje pa tudi, da je bila saborska levica na isti strani kot hrvaški škofje in skrajna desnica.
"Če bi slučajno kdo, ki razmer na Hrvaškem ne pozna dobro, primerjal uvodni nagovor Kosorjeve ali nastop Vladimirja Šeksa z nagovorom Zorana Milanovića v imenu poslanske skupine SDP, bi lahko pomislil, da gre za spopad kompromisom naklonjene vladajoče stranke in trde nacionalistične opozicije," sklene komentator Večernjega lista.
Podobno piše tudi Novi list, ki izpostavlja, da je je razprava o arbitražnem sporazumu Kosor-Pahor močno pretresla sabor in je zvenela kot ponovitev polemik glede sporazuma Račan-Drnovšek, ki so potekale pred sedmimi leti.
"Vloge ključnih avtorjev so sicer popolnoma spremenjene: medtem ko je leta 2002 tedanji vodja HDZ Ivo Sanader trdil, da je Ivica Račan s sporazumom s Slovenci kršil ustavo in načelo nedotakljivosti meja, ker je Sloveniji podaril 80 odstotkov Piranskega zaliva, je bila v ponedeljek njegova naslednica Kosorjeva v Račanovi koži. Branila je arbitražni sporazum kot patriotskega ter poskusila prepričati poslance, da ni prodala hrvaške zemlje Slovencem," dodaja reški časnik.
Obenem so o škodljivosti plačevanja vstopnice za Evropo s teritorialnim popuščanjem vneto nastopali prav socialdemokrati, ki so pred sedmimi leti branili sporazum svojega takratnega šefa Račana, še spominja Novi list.
Nacional pa danes poudarja, da so se v pritiskih na Kosorjevo zaradi sporazuma s Slovenijo združile različne moči - od Damira Kajina, ki je postal kot je bil včasih predsednik Hrvaške stranke prava (HSP) Ante Äapić, preko skupine "uglednih oseb" (Ivo Banac, Ivan Zvonimir Čičak ...) do katoliške cerkve, ki je v meji našla idealno možnost za močno demonstracijo svojega antievropeizma.
Različni "strokovnjaki za meje" (vsiljivi Davorin Rudolf in ostali) prodajajo pamet občinstvu in povzdigujejo domovinski meč, kot da se meje določajo na pravnih ali geografskih fakultetah, dodaja tednik. "Vse je to nesmiselno. Dogovor gospe Kosorjeve in gospoda Pahorja je treba podpisati, zadeve naj potem potekajo postopoma," sklene Nacional.