palestina Svet24.si

Bo Slovenija med prvimi priznala Palestino?

profimedia-0856756263 Svet24.si

Ukrajina bo v vojsko novačila zapornike

1664388706-21082006-3809c5aa897e1de8855faa79abd1a63c Necenzurirano

Konec stečaja cerkvenega Zvona: izgubljenih 800 ...

PERNULA mala seva-xx Reporter.si

Poglejte to razkošje nad Izolo: največja posest ...

Zoran Zeljkovic Ekipa24.si

Konec dvomov! Nov pretres v zmajevem gnezdu: ...

Poroka na prvi pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Kdo plačuje račune?

sveca Ekipa24.si

V hudi prometni nesreči na primorski avtocesti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Na mariborsko Dobravo so prenesli ostanke 1425 žrtev iz Hude jame

Deli na:
Na mariborsko Dobravo so prenesli ostanke 1425 žrtev iz Hude jame

Foto: STA

Leto dni od uradne pogrebne slovesnosti se zaključuje pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame na mariborskem pokopališču Dobrava.

"Pogrebno podjetje Maribor je pred dnevi izvedlo zadnji pokop žrtev Hude jame in bo v naslednjih dneh v celoti uredilo območje pokopa," je za STA povedala direktorica podjetja Lidija Pliberšek.

"Prekop in pokop posmrtnih ostankov je v zaključni fazi," so potrdili tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer deluje direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja.

Koliko žrtev je zdaj pokopanih na Dobravi, niso povedali. "Ko bomo imeli vsa dela zaključena in bo pripravljeno poročilo antropologov, bomo o tem obvestili javnost," so navedli.

Podobno so povedali tudi na vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Skupno izjavo na to temo bodo predvidoma podali prihodnji teden.

Po pisanju časnika Večer je pokopanih 1425 žrtev, medtem ko se je lani omenjalo nekaj več kot 700 žrtev.

Simbolično se je pokop žrtev iz rudniškega jarka Barbara rov v Hudi Jami pri Laškem, ki so jih našli marca 2009, v spominskem parku na pokopališču Dobrava začel z uradno slovesnostjo 27. oktobra lani. Poleg svojcev, večinoma Hrvatov, sta s polaganjem vencev zadnji spomin nanje počastila tudi politična vrha Slovenije in Hrvaške.

Osrednji govornik je bil slovenski predsednik Borut Pahor, ki je med drugim pozval k temu, da ne spreminjamo več zgodovine, pač pa prihodnost, saj je le to korak naprej.