»Dušan Mramor je zaposlen na mestu rednega profesorja za polni delovni čas,« so na kratko odgovorili na ljubljanski ekonomski fakulteti, potem ko nas je zanimalo, ali se je nekdanji minister za finance že vrnil v pedagoške vode in ali morebiti ni zaposlen za skrajšan delovni čas. Z ministrstva je namreč odšel iz osebnih razlogov, da so v ozadju zdravstvene težave, je ostalo neizrečeno.
»Bilo je izjemno težko, izjemno, a rezultati so fantastični,« se je ob odstopu pohvalil v začetku julija, hkrati se ni mogel spomniti kakšnega poraza, svojih napak. A se mu jih je nabralo kar precej. Zanj usodno pa je najbrž bilo Reporterjevo razkritje, da je pomagal ustanavljati Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF), ki je pravzaprav vzporedno (napol zasebno) podjetje javne visokošolske izobraževalne ustanove, prek katerega so si profesorji ob rednih plačah izplačevali honorarje in si jih še izplačujejo. Razkrilo se je tudi, da so profesorji iz javnega denarja (iz računa EF, ki jo plačujemo davkoplačevalci) izplačevali dodatke za delo v CPOEF. Razkritje v javnosti ni posebno odmevalo, precej razburjenja pa je povzročilo v vladi in na ekonomski fakulteti.
To ni edini greh Mramorja, ki mu je treba vendarle priznati, da se je dobro upiral apetitom ministrov po javnem denarju. Vsaj štirje so še. Prvi je afera z dodatki, ko se je razkrilo, da si je kot dekan ekonomske fakultete vse od leta 2008 nezakonito izplačeval dodatek za pripravljenost. Mramor je takrat Cerarju ponudil odstop, ki ga premier ni sprejel, hkrati je ekonomski fakulteti vrnil vseh 23 tisoč evrov nezakonito izplačanih dodatkov. Drugi neuspeh je bil, da je prvi predlog mini davčne reforme zbudil odpor tudi znotraj koalicije. Zato je predlog umaknil, vlada je mini davčno reformo potrdila dva meseca po Mramorjevem odhodu.
Njegov tretji mlinski kamen je bil državni sekretar Metod Dragonja, ki je ves čas nasprotoval prodaji državnih podjetij in je eden najbolj odgovornih, da je Mramor zaradi domnevno previsokih izplačil izrekel nezaupnico tujemu vodstvu v slabi banki. Četrta njegova težava se prav tako nanaša na DUTB, saj sta bili k njej skupaj z zaposlenimi pripojeni Factor banka in Probanka. Zato zdaj DUTB potrebuje dokapitalizacijo z denarjem davkoplačevalcev.
Dušan Mramor je torej spet na ekonomski fakulteti, kjer so nam povedali, da je razvrščen v 55. plačni razred javnega sektorja. To pomeni, da je njegova osnovna plača (brez bonitet, dodatka na delovno dobo, povračila za prevoz in prehrano) slabih 3.700 evrov bruto oziroma 4.300 evrov bruto bruto (končni strošek delodajalca). To pomeni dobrih 2.100 evrov neto.