Vodenje ministrstva za finance bo začasno prevzela Alenka Smerkolj, pb Mramorju pa želi z mesta državnega sekretarja oditi tudi Metod Dragonja. Premier Cerar pravi, da bo njegovo željo upošteval.
Dušan Mramor je nepreklicno odstopil s položaja. Odločitev je sprejel iz razlogov izrazito osebne narave, ob odstopu pa je kot dosežek skoraj dveletnega vodenja ministrstva izpostavil vnovično pridobitev ekonomske suverenosti. Premier Miro Cerar je zagotovil, da vlada nadaljuje po začrtani poti.
Mramor je tako na današnji skupni izjavi s Cerarjem na vprašanje novinarjev o razlogih odgovoril, da gre resnično za razloge izrazito osebne narave, zadnje dogajanje okoli Luke Koper in očitki državnemu sekretarju Metodu Dragonji, ki se sicer tudi umika s položaja, pa da nimajo nobene zveze s to odločitvijo, ki je zorela že nekaj časa.
Cerar je medtem povedal, da te razloge pozna in spoštuje, ob tem pa je apeliral tudi na javnost, naj ravna enako.
Kot dosežek svojega vodenja ministrstva je Mramor izpostavil vnovično pridobitev ekonomske suverenosti države, potem ko je država spomladi med drugim izstopila iz postopka presežnega javnofinančnega primanjkljaja, umaknjena je bila tudi s seznama držav s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, napredovala pa je tudi pri ocenah bonitetnih agencij. Velikih porazov ne vidi.
Še tisto, kar bi bil lahko bil Mramorjev poraz, pa to ni, je spomnil na torkovo uskladitev v koaliciji o davčnem prestrukturiranju. Tako vlada počasi zaokrožuje delo na davčnem področju, je dejal. Po 22 mesecih tako Mramor ugotavlja, da "je bilo izjemno težko, a rezultati so fantastični".
S tem se strinja tudi Cerar, ki ugotavlja, da je Slovenija na ključnih področjih dosegla pomemben napredek. Poleg stabilizacije javnofinančnih in gospodarskih razmer, s čimer se je država izvila iz primeža groženj s prihodom trojke, je Slovenija po Cerarjevih besedah napredovala tudi na lestvicah mednarodne konkurenčnosti, vse to pa se pozna na nižji ceni financiranja za gospodarstvo in državljane.
Vlada je torej dosegla veliko in za to ima po Cerarjevih besedah veliko zaslug prav Mramor in ministrstvo za finance. Cerar se je zato ministru javno zahvalil za "izjemno opravljeno delo in izjemen vložen napor".
Premier je ob tem zagotovil, da Mramorjev odstop ne pomeni nobene spremembe smeri delovanja vlade. Vlada si je namreč po njegovih besedah postavila jasne cilje tudi na področju javnih financ in bo to politiko vztrajno, dosledno in odločno izvrševala še naprej.
Cerar je z Mramorjevo odločitvijo že seznanil DZ, prav tako pa je predsednika DZ Milana Brgleza seznanil, da bo vodenje ministrstva začasno prevzela ministrica za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj. Po poslovniku DZ se obvestilo o odstopu ministra uvrsti na dnevni red seje državnega zbora najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Šteje se, da je ministru prenehala funkcija, ko je bil DZ na seji obveščen o odstopu.
Cerar tako pričakuje, da se bo DZ že ta teden seznanil s spremembo na čelu ministrstva za finance. Primopredaja bo predvidoma že v četrtek.
Že je začel tudi s pogovori za imenovanje novega ministra, ob tem pa je zagotovil, da se zaveda velikega pomena te izbire. "Zato bom storil vse, da bo novi minister kompetenten in se bo njegova oziroma njena vizija ujemala z vizijo te vlade," je med drugim dejal.
Če se bodo njegova pričakovanja, da mu bo uspelo dobiti dobrega ministra, uresničila, bo v avgustu DZ seznanil z novim kandidatom in menjava bi se lahko zgodila konec avgusta ali v začetku septembra.
Mramor, ki se vrača v profesorske vrste, je glede izzivov, ki čakajo njegovega naslednika, ocenil, da mu niti približno ne bo lažje, kot je bilo njemu. Prepričan pa je, da bo ta vlada "še naprej odlično delovala".
Prvi večji javnofinančni izziv za Mramorjevega naslednika bo usklajevanje sprememb proračuna za 2017 in sprejemanje novega proračuna za 2018. Vlada je že določila zgornjo mejo proračunskih odhodkov za obe leti in razrez po proračunskih porabnikih, a po preteklih izkušnjah sodeč so pred njo in koalicijo še težavna pogajanja.
Odprta je predvsem fronta z javnim sektorjem glede dinamike sproščanja kriznih ukrepov na področju plač v javnem sektorju. Za ohranjanje ritma zniževanja javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi letos upadel na 2,2 odstotka BDP, si namreč država ob grožnji morebitnih izrednih dogodkov premočnega rahljanja pasu ne more privoščiti.