V Društvu Moris Kočevska Reka vse občine pozivajo, naj "v duhu prihajajočih državotvornih praznikov" na najbolj vidnem mestu v občini postavijo večji zastavni drog in trajno izobesijo veliko slovensko zastavo dolžine šest do sedem metrov. Kot so napovedali, bodo v Kočevju to storili ob praznovanju letošnjega dneva državnosti 23. junija.
Društvo ob današnjem dnevu Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) poziva k "manifestaciji državotvorne in domoljubne drže" na način, da slovenska zastava ne bi plapolala le ob državnih praznikih. "Kdo nas lahko prisili, da jo po dnevu ali dveh snamemo z jamborov," se sprašujejo.
Zakon o grbu, zastavi in himni namreč določa, da je slovenska zastava stalno izobešena zgolj na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, državnega zbora, državnega sveta in vlade, na območju mejnih prehodov, na poslopju predstavništva RS v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja pri opravljanju uradne dolžnosti ter na ladjah in na drugih plovilih. Z zastavo so po določbah zakona označena tudi letala in druga javna prevozna sredstva, ob pogojih in na način, ki jih določajo predpisi.
Kot so poudarili v kočevskem Morisu, imamo sicer lahko "različne poglede na posamezna vprašanja ali področja družbenega življenja, lahko smo na različnih bregovih preteklosti in prihodnosti, vsekakor pa ostajamo v demokratični Sloveniji pod okriljem iste zastave. In tudi zato je naša pobuda za trajno izobešenje zastav povsem logična in pričakovana".
"Naše zavzemanje, da zastava na osrednjih lokacijah slovenskih krajev ostane trajno izobešena, je utemeljena že z dejstvom, da je zastava edinstveno in v simbolnem smislu najbolj prepoznavno državno obeležje. Izkazuje trajno vez med posameznikom ter državo in generira čustveno ter državljansko pripadnost v duhu enotnosti, saj pod eno streho združuje Slovence in ostale državljane republike Slovenije, ne glede na siceršnjo politično, nazorsko, versko ali drugo pripadnost," so še zapisali.
Tone Krkovič, ki je bil leta 1990 tudi prvi poveljnik MSNZ, je v pismu ob današnjem dnevu poudaril, da MSNZ v zgodovini "nima primere".
"Oblikovana je bila v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja in v času nepredvidljivega razpleta svetovne in lokalne politične krize," je zapisal Krkovič. Po njegovih besedah je bila končni rezultat simbiozna organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito in učinkovito, nacionalnim interesom predano vojaško organizacijo. "Poslanstvo te edinstvene organizacije pa je dobilo potrditev v praksi, ko je le ta leto dni pozneje v osamosvojitveni vojni v popolnosti odigrala svojo vlogo," je poudaril Krkovič.