"Če je bila včasih zaradi vpliva religije krivda ponotranjena, se zdaj krivda pripisuje drugim. To vidimo že v šoli. Če otrok domov prinese slabo oceno, se vsi jezijo na učiteljico. Torej se občutek odgovornosti pripisuje drugim in ne sebi. To pa ne sproža le pojava osebnostnih motenj, temveč tudi masovni pojav pritoževanja in tudi obračunavanja," je v pogovoru za STA pojasnil Zalar, sicer specialist klinične psihologije.
Dokler posameznik avtomatsko najprej pomisli, da je sam kriv, je po Zalarjevih besedah v konfliktu sam s sabo. Tak človek ustvarja nevrozo, ki je bila včasih normalna diagnostična kategorija. "Danes pa, ko krivdo pripisujemo drugim, ustvarjamo neke konfliktne situacije in se pojavljajo osebnostne motnje," je poudaril.
"Človek s takšnimi motnjami je sicer bolj opazen kot morda nekdo z nevrozo, ker to pokaže in pove, da so drugi krivi za njegove težave," je dejal Zalar in dodal, da pa nikoli ne veš, kako visoka je stopnja konfliktnosti tega posameznika. Tudi to se da prikrivati: Ko se naenkrat intenzivira, se nekaj zgodi, a ponavadi drugim in ne temu posamezniku, je opozoril.
Življenje po njegovih besedah postaja vse bolj nevarno in dokler bodo take razmere, ko so nasilje in jeza tako pogosto izraženi, se bodo primeri nasilja dogajali. Zalar meni, da se bo družba na to prilagodila tako, da bomo imeli vedno več različnih elektronskih detektorjev in drugih naprav za nadzor oz. bodo še pogostejši postali protokoli, ki jih že danes vidimo na letališčih za zagotavljanje večje varnosti.
"Vsi ti ukrepi so naredili letenje bolj varno. Tista tisočinka ljudi, ki počne nevarne stvari, tako sproži, da mora tisočkrat več ljudi podaljševati čakanje in zoprne postopke v kontrolah. Ker enostavno tako zagotavljamo varnost," je pojasnil Zalar.
Tudi po Zalarjevi oceni se lahko zgodi, da bodo v prihodnje postali nekaj običajnega na primer detektorji kovin na vhodih zdravstvenih ustanov. Do česa takega ne bo prišlo le v primeru "če bi to spet postale ustanove, kamor bi si ljudje želeli priti, tako kot včasih, ko so prišli po pomoč", je dodal in pojasnil, da ljudje danes pridejo v zdravstveno ustanovo iz različnih razlogov, motiv je drug, ne samo, da bi ozdravel. "Zdaj ljudje poleg zdravja od zdravstva pričakujejo še precej drugih stvari," je poudaril.
Glede konkretnega primera v Izoli, kjer naj bi bil domnevni motiv za gnev napadalca dolga čakalna doba, je Zalar poudaril, da "čakalna doba sama po sebi, kot tudi stresne okoliščine, ne opravičujejo dejanja". "Napadalec ni čisto brezglavo streljal. Imel je konkretno strategijo." To dejanje je po Zalarjevih besedah posledica razmišljanja v negativnem smislu, jeze in razdražljivosti, ki se se uresniči v takem dejanju.
Kot dodatno "obremenilno" okoliščino je spomnil tudi na to, da je moški imel orožje. "Težko ustreliš dva človeka tako, da umreta, če tega nisi vajen in če tega res nočeš. Je kar nekaj dejavnikov za tako dejanje, tudi da nimaš samega sebe v oblasti. Poleg tega je tu še vrsta drugih dejavnikov, od počutja, presnove, splošnega zdravstvenega stanja. Vse to je preplet dejavnikov, ki se med seboj množijo. Zato lahko pride do tako krutega razpleta," je dejal Zalar.
Kot je pojasnil, obstaja skupina ljudi, ki goji zamero do nečesa, in dejanje storijo načrtno. "Takšnega človeka je težko prepoznati, tudi preprečiti mu je težko, da bi nekaj naredil," je ocenil Zalar. Ob tem je spomnil na primere t. i. bilančnih oz. načrtovanih samomorov, ki se jih ne da preprečiti. "Podobno je v tem izolskem primeru," je še dodal Zalar.