Ključni kratkoročni ukrep za uskladitev slovenskega proračunskega načrta z evropskimi pravili in cilji je dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju, ki ga je treba doseči do konca leta, je danes v Bruslju poudarila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
"Ključni ukrep, ki ga je treba sprejeti do konca leta, da uskladimo proračunski načrt z zastavljenimi cilji, je dogovor s sindikati glede obsega sredstev za plače in pokrivanje drugih stroškov dela v javnem sektorju," je poudarila ministrica v Bruslju.
Poleg tega je po njenih besedah ključno nadaljevanje strukturnih reform, pomembno za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Izpostavila je reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter nadaljevanje pokojninske reforme po letu 2019.
V povezavi z dogovorom s sindikati je ministrica ponovila, da so v proračunskem načrtu predvideli rast stroškov dela v višini 110 milijonov evrov za celoten javni sektor in da veliko manevrskega prostora za višje povečanje odhodkov za te namene ni.
To bi namreč po njenih besedah porušilo drugo evropsko merilo glede kakovosti izdatkov, ki ga mora Slovenija upoštevati pri proračunskih načrtih. Prvo merilo, ki ga Slovenija ne izpolnjuje, se nanaša na strukturni napor, tretje merilo, ki ga izpolnjuje, pa na dolg.
Ministrica je še pojasnila, da na sestanku evroskupine v ponedeljek niso razpravljali o konkretnih ukrepih, ki jih mora Slovenija sprejeti, temveč je kolege obvestila, da pogajanja s sindikati še potekajo, in ponovno izrazila pričakovanje, da jih bo mogoče pravočasno uspešno končati.
O zahtevi sindikatov po dogovoru z zdravniškim sindikatom Fides po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom, kar bo stalo 215 milijonov evrov, in o nadaljnjih ukrepih vlade je ministrica dejala, da pričakuje pogovor o tem vprašanju v sredo na seji vlade.
"Pričakujem, da se bo z ukrepi zagotovila vzdržnost javnofinančnih odhodkov na področju plač in drugih stroškov dela. Kako konkretno, pa pričakujem, da se bomo pogovorili jutri na seji vlade," je še dejala.
Na to vprašanje namreč po njenih besedah ne more odgovoriti le finančni minister, temveč mora konkretne odločitve sprejeti in zanje prevzeti odgovornost vlada kot celota, pri čemer pa dodatno povečanje omenjenih stroškov za 215 milijonov v letu 2017 "enostavno ni opcija".
To bi namreč Slovenijo po ministričinem prepričanju vrnilo nazaj med države s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji in zelo verjetno tudi med države s previsokim primanjkljajem ter povečalo stroške financiranja javnega dolga.
Prav tako se bo s tem po njenih navedbah zaprla možnost za namenjanje dodatnih virov za katero koli področje, ki je bilo v času krize prikrajšano in upravičeno pričakuje, da bo tudi deležno dela teh dodatnih fiskalnih možnosti, ki jih poskušajo ustvarjati.
"Pričakujem torej, da bomo vsi s trezno glavo premislili, kje so meje (...), kje pa z zahtevami, ki jih postavljamo, začenjamo ogrožati ekonomsko suverenost države, za katero si vsi prizadevamo - upam, da ne samo v besedah," je poudarila ministrica.
K temu je dodala, da nihče ne trdi, da samo sindikati prispevajo k ohranjanju ekonomske suverenosti države, in opozorila, da se pozablja na vse druge omejevalne ukrepe, ki ostajajo v veljavi. Izgovarjanje na dogovor s sindikatom Fides se ji ne zdi umestno.
Sporazum s Fidesom se namreč nanaša na področja, na katerih se bo dogovarjalo naprej, ne posega v sistem plač javnih uslužbencev, zato ministrica ne vidi razloga, da ne bi mogli skleniti splošnega dogovora glede plač v javnem sektorju za naslednje leto.