V Sloveniji je po nekaterih ocenah približno 500 do 1000 dronov, ki so namenjeni izvajanju komercialnih dejavnosti, trenutno pa je z njimi mogoče zakonito leteti samo na neposeljenih območjih brez infrastrukturnih objektov, pri čemer je prepovedano izvajati kakršnekoli dejavnosti, je za STA pojasnil Janez Nebec iz Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov.
Zaradi tega po neuradnih ocenah nastaja po dva milijona evrov poslovne škode mesečno, pravi Nebec. "V prvi vrsti občutijo prepoved letenja večje produkcijske hiše, ki izgubljajo posle, ker ne morejo zagotoviti zračnih posnetkov, ki so del skoraj vsake večje produkcije," je pojasnil.
Primer podjetja, ki je utrpelo škodo, je ljubljanska produkcijska hiša Comradfilm, ki se ukvarja s produkcijo TV-oglasov in filmov. Drone uporablja za snemanje določenih kadrov pri produkciji TV-oglasov, pri tem sodelujejo z ekipo slovenskega podjetja Kopterworx.
"To snemanje je izredno priročno, saj se je pred uporabo brezpilotnih letalnikov za takšne kadre uporabljalo prave helikopterje, kar je bilo izredno drago in bolj nevarno kot snemanje z droni," je za STA pojasnil solastnik produkcijske hiše Mitja Senčur.
Prav pred kratkim so izgubili posel, vreden 220.000 evrov, za veliko trgovinsko verigo iz arabskega sveta, ki je hotela z dronom posneti razne idilične slovenske pokrajine. "Na žalost smo jim morali povedati, da tega trenutno ne moremo posneti, in zato smo izgubili posel," je povedal Senčur.
Škoda pri tem po njegovih besedah ne nastaja samo neposredno pri njihovem zaslužku, temveč tudi zaslužku njihovih podizvajalcev ter hotelov in restavracij, ki jih polnijo s svojimi strankami.
Posredna negativna posledica opisanega izgubljenega posla je tudi ta, da milijoni potrošnikov na arabskem polotoku ne bodo videli posnetkov idilične Slovenije, zaradi katerih bi se morda kdo odločil za obisk Slovenije. "Takih zgodb bo letos še veliko, če se situacija ne razreši," pravi Senčur.
Tu so potem še podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem brezpilotnih sistemov in jih uspešno prodajajo v tujino, a jih trenutno ne morejo legalno testirati. Posledice po besedah Nebca čutijo tudi raziskovalne ustanove, ki ne morejo opravljati raziskav, ki so vezane na brezpilotne sisteme, geodetska podjetja, medijske hiše in trgovci, saj se nihče ne odloča za večje nakupe opreme, dokler zakonodaja ni jasno določena.
Ministrstvo za infrastrukturo je predlog uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki bo uredil to področje, objavilo v začetku maja. Agencija za civilno letalstvo pa je v približno istem času izdala direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov, ki bo veljala do sprejema predloga uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov.
Na ministrstvu so za STA pojasnili, da so na predlog uredbe prejeli približno 200 pripomb, od katerih se jih je okrog 80 neposredno nanašalo na uredbo, ostale pa so bile bolj komentar na splošni položaj. Dodali so, da nameravajo po izvedbi javnega posveta pospešiti postopek sprejetja uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. "Seveda je nadaljevanje postopka odvisno od zaključkov posveta, želja pa je uredbo objaviti v Uradnem listu RS meseca julija," so zapisali.
Senčur se strinja, da je treba uporabo dronov regulirati, pri čemer pa upa, da se bo zadeva kmalu uredila. "V nasprotnem primeru bomo primorani ali zapreti podjetje ali pa več snemati v sosednjih državah, kjer je snemanje z droni urejeno," je dejal. Nebec samo uredbo ocenjuje kot dobro začetno točko, pri čemer upa, da bodo po njenem sprejemu tudi čim prej vzpostavljen sistem za izpite in registracijo operaterjev dronov.
Glede na predlog uredbe se bo sicer po pojasnilih Nebca z najbolj razširjenimi štirirotornimi multikopterji lahko komercialno letelo samo na neposeljenih območjih brez infrastrukturnih objektov. "S takšno omejitvijo se zakonodajalec predvsem reši dela z dovoljenji, preverjanjem itd., saj bo takoj in že od daleč jasno, da je kopter s štirimi rotorji, ki leti v naselju, v prekršku."
Varnostno bolj tvegane operacije bodo zahtevale večje in dražje naprave - s šestimi ali osmimi rotorji in padalom - ter dokaj zajeten kup dokumentacije. "Zato bo operaterjev, ki se bodo odločili za ta nivo, razmeroma malo, kar spet pomeni, da zakonodajalci z njimi ne bodo imeli veliko dela," pravi Nebec.