Opozicijska SDS se je s posebno izjavo odzvala na izplačilo milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju. V njej navajajo tudi izjavo nekdanjega prvega kadrovnika LDS Gregorja Golobiča. SDS se na koncu vpraša, čigave strankarske izkaznice imajo tajkuni?
Izjavo objavljamo v celoti:
"Dolgoletni sodelavec nekdanjega predsednika republike dr. Janeza Drnovška in sedanjega predsednika Zares Gregorja Golobiča – g. Marjan Kramar - ki ga je na mesto prvega bančnika NLB ustoličila takratna LDS, je prejel 1.000.000 evrov nagrade za vodenje banke, ki je servisirala kredite tajkunov.
Za podpis njegove pogodbe iz leta 2004 je poskrbel Anton Žunič, ki je v času vlade liberalnih in socialnih demokratov vodil nadzorni svet NLB in bil prvi zakladnik na finančnem ministrstvu.
In kaj pravi o Kramarju Gregor Golobič, predsednik stranke Zares in minister v Pahorjevi vladi?
"Marjan Kramar je zanesljivo človek nove generacije. Značilnost te generacije, ki ji ne manjka strokovnega znanja, je, da začasno pomanjkanje prvovrstnih izkušenj kompenzira s trdnim sistemom vrednot." (Finance, 21. januarja 2004, Gregor Golobič, glavni kadrovik tedanje LDS o Marjanu Kramarju)
Čigave strankarske izkaznice imajo torej tajkuni?"
Oglasili so se tudi v NLB:
Model nagrajevanja uprave NLB v obdobju med letoma 2002 in 2007 je predlagal takratni strateški lastnik NLB, belgijska skupina KBC, in je veljal za vse, tudi za belgijske člane uprave. Plače takratnih članov uprave so bile sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela.
Kot so v sporočilu za javnost v odzivu na vest, da je nekdanji prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramar januarja dobil nagrado v višini milijon evrov, zapisali v NLB, je model določal višino variabilnega dela v odvisnosti od uspešnosti poslovanja banke v posameznem letu.
Variabilni del oz. dodatek za uspešnost se je izračunal po vnaprej določeni formuli, ki je upoštevala revidirane rezultate poslovanja banke. Pogoj za izplačilo je bilo poleg revidiranih rezultatov tudi vsakoletno sprejetje poslovnega poročila na organih upravljanja banke, npr. nadzornem svetu banke in skupščini.
Model nagrajevanja je veljal tako za slovenske člane uprave, kot za člane, ki jih je predlagala KBC. Izplačilo variabilnega dela je možno šele po seji skupščine banke, ki odloča o uporabi bilančnega dobička za preteklo leto, in sicer najprej v 15 dneh po končani seji, poudarjajo v NLB. Ob tem so v banki še zapisali, da so bili na omenjeni način izračunani prejemki uprave vsako leto v celoti vključeni v tekoči rezultat banke.
Odzvala se je tudi vlada:
Vlada bo kot zakonita zastopnica večinske lastnice, države, uporabila vsa pravna sredstva, da se januarja izplačana nagrada nekdanjemu predsedniku uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjanu Kramarju vrne oz. da se uveljavi odgovornost članov nadzornega sveta NLB za izplačilo take nagrade.
To je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za finance Franc Križanič. Vlada je po njegovih besedah naložila pristojnim organom, državnemu pravobranilstvu in ministrstvu za finance, da do 15. aprila preučijo pravne možnosti za ukrepanje.
"Prek nadzornega sveta smo sprožili pobudo, da se zberejo vsi potrebni podatki v zvezi s tem izplačilom," je poudaril Križanič. Nadzorni svet je po njegovih besedah z njimi bil seznanjen, saj naj bi bilo plačilo izvedeno januarja. Zahtevani podatki naj bi vsebovali, na podlagi česa je bila izplačana nagrada, kdo in zakaj je podpisal dokumente in kako je prišlo do takšnega izplačila.
Kramar, ki je NLB vodil od februarja 2004 do konca januarja 2009, naj bi po dostopnih podatkih ob odhodu dobil nagrado v višini milijon evrov bruto.
"Tako ravnanje ni sprejemljivo," je po seji vlade poudaril premier Borut Pahor. Kramarja je, kot je pojasnil, v telefonskem pogovoru pozval, naj nagrado vrne, vendar mu je ta odvrnil, da o tem še ni razmišljal. "Jaz pa sem mu rekel, naj o tem začne razmišljati takoj," je dejal Pahor.
"Tudi če predpostavimo, da predsednik uprave banke v državni lasti dela najboljše in ima banka najboljše rezultate in tudi če ni krize, milijon evrov ne more biti pravična nagrada za njegovo delo. Ker pa je kriza, je pa še posebej veliko razlogov za tako razmišljanje," je dejal Pahor in dodal, da "danes nobeden ne more opravljati tako pomembne, tako odgovorne naloge, da bi zanjo dobil milijon evrov nagrade". "Ni take nagrade in ni takega posameznika," je dejal.
"Moralno je to izjemno boleče izplačilo zaradi svoje izjemne višine," je poudaril Križanič. Minister je tudi napovedal sprejetje zakona, ki je že v postopku, po katerem naj bi bili v času krize dohodki menedžerjev v podjetjih, ki so v posredni ali neposredni lasti države, omejeni na 12.500 evrov bruto mesečno.
Vse nad tem zneskom naj bi bilo po njegovih besedah obdavčeno s posebnim dodatnim davkom, ki naj bi skupaj z dohodnino znašal po sedanjem predlogu 90 odstotkov. Razmišljamo tudi o stoodstotni obdavčitvi zneska nad to mejo, je dejal Križanič. Na podoben način bodo po Križaničevih pojasnilih obdavčene nagrade, bonitete in odpravnine.
"Ukrepali bomo na način, da se zagotovi normalna kohezija naše družbe, ki jo taki ekscesi brez dvoma rušijo," je opozoril Križanič.
"V vladi enotno menimo, da gre za škandal," je po seji vlade na to temo dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Še posebej, je dodal, če vemo, da je morala NLB prejeti državno jamstvo, da poslovanje ni tako bleščeče, kot kažejo računovodski podatki, s katerimi je Kramar prišel do te nagrade.
Tudi po Križaničevih besedah si Kramar tako velike nagrade ne zasluži glede na rezultate, na izpostavljenost banke in zastoj kreditnih aktivnosti, ko je morala zadeve reševati država. "Si je pa zaslužil čisto solidno menedžersko plačo," je dejal Križanič.
Pogodba s Kramarjem po njegovih podatkih izvira še iz leta 2002; potem ko bo nadzorni svet zagotovil vse potrebne podatke, bo morda na skupščini, ki bo sklicana maja, dan poziv, naj se umakne zaupnost na nekaterih podatkih, je pojasnil Križanič.
Finančni minister, ki je za izplačilo izvedel v sredo zvečer, se je vprašal, komu so "prikrivali izplačilo". "Ali nadzornemu svetu in prek tega ministrstvu ali pa je šlo celo za prikrivanje upravi," je poudaril in dodal, da bo slednje ugotavljal nadzorni svet. Denar je Kramar po njegovih besedah prejel za obdobje do leta 2007, za leto 2008 naj izplačila ne bi bilo.
Lahovnik je spomnil, da imajo slovenske banke sicer precej manj zastrupljenega premoženja kot v tekmice v tujini, da pa se je tudi NLB precej izpostavila pri nekaterih menedžerskih odkupih, ki so se kasneje izkazali kot precej sporni, tudi z vidika finančnih obveznosti.
V zvezi s predlogom zakona, ki močno zvišuje davčne stopnje nad določenim zneskom, je Lahovnik izrazil prepričanje, da glede na predvideno veljavnost zakona s 1. januarjem 2009 "obstaja velika verjetnost, da bo velik del nagrade prišel nazaj v proračun".