V ponedeljkovem Reporterju objavljamo ekskluzivni intervju s Stjepanom Mesićem. Predsedniku republike Hrvaške se zdi logično, da bi Slovenija in Hrvaška svoj mejni spor predložili mednarodnemu sodišču, ki bi na spornih mestih na morju in na kopnem določilo mejo. Dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski komisiji v sklopu pristopnih pogajanj za vstop v EU, ničesar ne pogojujejo, je prepričan. Pojasnjuje, da nekdanja premiera Janez Drnovšek in Ivica Račan nista parafirala nikakršnega sporazuma o meji. Poleg tega je ta predlog sporazuma predvidel obstoj hrvaškega morskega trikotnika med italijanskim in slovenskim morjem, česar mednarodno pomorsko pravo ne pozna. Pravi, da bo Slovenija morala prevzeti zgodovinsko odgovornost, če bo ustavljala proces združevanja Evrope. Reševanje spora bi lahko tudi zamrznili, če bo slovenska politika dvigala napetost, bo to škodilo tudi Sloveniji. Njegova ljubezen s Slovenko pa ni bila zgolj platonska.
Ali podpirate predlog Evropske komisije, da bi pri reševanju mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pomagala skupina mediatorjev med katerimi bi bili Martti Ahtisaari, dobitnik Nobelove nagrade za mir, Robert Badinter, ugledni francoski pravnik in še ena pravna strokovnjakinja?
Načeloma na Hrvaškem podiramo natanko to idejo, da se Evropska komisija vključi v poskus reševanja tega odprtega vprašanja. Skupina mediatorjev bi lahko povedala svoje mnenje o načinu kako bi ga lahko rešili. Po moje sicer ne gre za spor, gotovo pa za odprto vprašanje. K temu bi dodal: to vprašanje je bilo odprto tudi ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Mi ga tedaj nismo potencirali, čeprav bi lahko napisali vsem državam Evropske unije, da se Slovenija vključuje z določenim bremenom, nerešenim problemom, ki bi lahko kasneje obremenjeval naše odnose. S tem gotovo ne bi pomagali Sloveniji pri doseganju svojega strateškega cilja. Zato mi je zdaj žal, ker ni napredka pri razreševanju tega vprašanja. Tako Slovenija kot Hrvaška sta prevzeli vse relevantne mednarodne konvencije. Oboji plačujemo za delovanje Meddržavnega sodišča v Haagu in Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu. Mi priznavamo mednarodne institucije in sprejeli bomo vsako odločitev mednarodnega sodišča. Ne vem zakaj se Slovenija ne odloči za to. Morda nam bo skupina mediatorjev pomagala narediti korak naprej.
Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar pravi, da bi Slovenija v nekaj tednih lahko deblokirala pogajanja Hrvaške za vstop v EU, če bo prišlo do dogovora o posredovanju tretje strani v sporu kar predlaga Evropska komisija. Kako to komentirate?
Predlog Evropske komisije za posredovanje razumem kot pomoč pri načinu razreševanja spora. Skupina mediatorjev ne bi rešila spora, temveč bi predlagala način njegovega reševanja. Bilo bi dobro, če bi Slovenija medtem deblokirala hrvaško pot v Evropo. Če bo do konca vztrajala pri blokadi, bo naše prijateljstvo postalo vprašljivo. Samo naivnež lahko meni, da bi ostalo vse enako. Ne bi.
Mar ni postalo to prijateljstvo vprašljivo že s tem, ko je skušala Hrvaška prek pogajanj za vstop v Evropsko unijo doseči, da bi Slovenija hkrati s svojim strinjanjem za odpiranje novih poglavij na pogajanjih izrazila tudi strinjanje s sredinsko mejno črto v Piranskem zalivu in s tem, da nima teritorialnega stika z odprtim morjem kar kažejo dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski uniji v tem pristopnem procesu?
Ne, mi ne vztrajamo pri meji. Pravimo; dokler se problem ne reši naj ostane status quo.
Toda v teh dokumentih je meja vrisana po sredini Piranskega zaliva.
Kako je pa Slovenija vstopila v Evropsko unijo?
Slovenija na tem področju ni začrtala meje.
No, Slovenija jo je začrtala na enem mestu, mi pa na drugem. Kje je tu razlika? Meja pa bo tam, kjer jo bo določil nekdo tretji, ki bo reševal spor. Mi ne vztrajamo pri mejni črti. Vztrajamo zgolj pri tem, da rešimo problem.
Bi bilo torej dobro, če bi Hrvaška te dokumente, ki jih je poslala Evropski uniji, umaknila?
Hrvaška je že pojasnila, da ne vztraja na mejni črti. Slovenija želi določitev meje. Tudi mi želimo enako. Badinterjeva komisija je ugotovila: meje nekdanjih republik Jugoslavije so postale meje novonastalih držav. Slovenija ima svoje argumente in mi svoje. Logično, da posreduje nekdo tretji. Slovenska vlada zaradi svoje javnosti ne more popustiti, toda enako velja za hrvaško. Enostavno ne more. Mi pod mejo dostojanstva ne moremo. Dobro bi bilo, če bi to sprejeli tudi v Sloveniji. Zakaj prevzemamo mednarodne konvencije? Da bi jih uporabljali. Če smo prevzeli te konvencije, se ravnajmo v skladu z njimi. Sprejeli bomo vsako odločitev meddržavnega sodišča v Haagu ali sodišča v Hamburgu. Ničesar ne pogojujemo.
Toda pogojujejo dokumenti, ki ste jih poslali Evropski uniji.
Pojasnili smo, da ne vztrajamo pri sredinski mejni črti in predlagali naj o tem odloči tretja stran, mi pa bomo odločitev sprejeli.
Za slovensko vlado izjava Hrvaške, da ne vztraja pri meji začrtani v teh dokumentih za Bruxelles, ni dovolj ustrezno jamstvo. Kaj, če bo slovenska stran od Hrvaške zahtevala naj te dokumente umakne ali jih spremeni?
Poglejte, Slovenija in Italija sta vztrajali na umiku zaščitne ekološko ribolovne cone in mi jo umaknili. Ko smo izjavili, da bomo umaknili ZERC, smo tudi ga. Držali smo se besede. Nato pa sta Italija in Slovenija sprejele vsaka svojo zaščitno ekološko ribolovno cono. Zgolj opozarjam kako zgleda tovrstno sodelovanje.
VEČ V PONEDELJEK V TISKANI IZDAJI REVIJE REPORTER