Analiza, ki so jo pripravili na Ekonomskem inštitutu pravne fakultete, je potrdila domneve mnogih, da v prehrambeni verigi na poti od kmetov do trgovskih polic največ zaslužijo trgovci. Kot pravi direktor inštituta France Križanič, so trgovci ob istem odstotku trgovske marže pri dražji hrani povečali svoj dobiček. Ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku se zdi ugotovitev ekonomistov, da so trgovci glavni krivci za rast cen hrane in posledično inflacijo, pomembna.
Kljub temu Mariča Lah, izvršna direktorica trgovinske zbornice, v kateri imajo glavno besedo največji trgovci Mercator, Tuš in Spar, še naprej brani trgovski lobi z besedami, da se dobičkonosnost trgovine z živili med letoma 2002 in 2007 ni veliko spremenila, lani naj bi se celo znižala. Hkrati poudarja, da so cene živilskih izdelkov v Sloveniji še vedno nižje kot v Avstriji in Italiji. Kakor katerih, ob tem velja seveda omeniti, da so tudi odkupne cene kmetijskih proizvodov pri nas nižje kot v razvitejših državah EU, zato na primer pridelovalci mleka že zdaj velik delež tega prodajo na italijanskem trgu. Da o primerjavi plač (večinoma) delavk, zaposlenih v slovenskih trgovskih s plačami njihovih avstrijskih kolegic ne izgubljamo besed. Pri najboljšem sosedu so lani ustvarili nekaj deset milijonov evrov čistega dobička, podobno bodo tudi letos. Predsednik uprave te družbe Žiga Debeljak je v prejšnjem letu zaslužil 331 tisoč evrov bruto, člani uprave Mateja Jesenek 261 tisoč evrov, Vera Aljančič Falež 264 tisoč evrov ter Peter Zavrl 266 tisoč evrov.Ob teh podatkih težko verjamemo, da bi šlo trgovcem pri poslovanju slabo in da si ne odrežejo največji del pogače. Poleg tega smo v naši reviji v prejšnji številki objavili prepise vroče korespondence med posameznimi trgovskimi družbami in njihovimi dobavitelji, ki kažejo, da so vodilne trgovske družbe pri določanju cen poslovale usklajeno in pri tem dobavitelje celo izsiljevale. To ni le podlaga za ukrepanje Janija Soršaka, direktorja urada za varstvo konkurence, saj gre za eklatantno kršitev zakona o varstvu konkurence. Zadeva je precej težja, po kazenskem zakoniku je za ustvarjanje monopolnega položaja na trgu zagrožena zaporna kazen do treh let zapora. Sprašujemo se, kdaj bo namesto, da odgovorne iz trgovskih družb brani Mariča, ponje pripeljala policijska marica. Kriminalistom bi imeli nedvomno precej stvari za razložiti. Upajmo, da ni tudi tokrat tožilstvo zaspalo.