Po odločitvi višjega sodišča, ki je pravnomočno odločilo, da je bil sklep ničen, so napovedali aktivnosti za zaščito interesa družbe.
Nadzorniki so se z odločitvijo višjega sodišča seznanil v petek. "Nadzorni svet ugotavlja, da družba ni v celoti uspela s pritožbo na drugostopenjskem sodišču, zato je upravo družbe zadolžil, da natančno preuči sodbo in sproži vse aktivnosti za zaščito interesa družbe," so zapisali.
Dodali so, da je nadzorni svet je v primeru razrešitve predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča ravnal z vso dolžno skrbnostjo in ob podpori pravnih strokovnjakov ter izključno v interesu družbe, "kar dokazujejo tudi javno objavljeni poslovni rezultati".
Višje sodišče je Gašpar Mišiča po dokončno odločitev o zakonitosti odpovedi delovnega razmerja napotilo na delovnopravno sodišče, je v soboto poročalo Delo.
Po mnenju Gašparja Mišiča je popolnoma logično, da delovno sodišče ne more odločiti bistveno drugače. "Niti revizija na vrhovno sodišče ne. Bolj kot Luka Koper čaka na poravnavo z mano, več denarja bo morala odšteti. Zame pa je to najbolje naložen denar. Seveda mi ni do tega, da tako finančno prizadenem podjetje, zato menim, da bi finančno odgovornost morali sprejeti člani nadzornega sveta, ki so odločili, kakor so," je dejal za Delo.
Njegov odvetnik Uroš Križanec je za časnik pojasnil, da ima delovno sodišče zelo malo manevrskega prostora, da bi določilo drugače. Višje sodišče se je namreč v celoti strinjalo s prvostopenjskim, da Mišič ni zlorabljal preferenčnega glasu, kot so mu očitali nadzorniki, saj je bilo 98 odstotkov sklepov uprave sprejetih soglasno.
Gašpar Mišič sicer še ne ve, koliko bo lahko izterjal od Luke Koper. Po njegovem mnenju bi mu morala Luka izplačati osebne dohodke za dobo celotnega preostalega petletnega mandata, kar bi lahko znašalo od 700.000 do 800.000 evrov. Gašpar Mišič je že privolil v polovični znesek, če bi mu odškodnino izplačali takoj, vendar Luka v tak dogovor ni privolila, je poročalo Delo.
Nadzorni svet Luke Koper je sicer Gašparja Mišiča razrešil aprila 2014, in sicer zaradi "nedelovanja uprave", kot je tedaj povedala predsednica nadzornega sveta Alenka Žnidaršič Kranjc. Štirje nadzorniki so glasovali za, štirje pa proti razrešitvi, medtem ko se je eden vzdržal. Ključen je bil glas Žnidaršič Kranjčeve, ki ima večjo težo.