Slovenska manjšina v Italiji nima zagotovljenega poslanskega sedeža, zato je uvrstitev Slovencev v italijanski parlament odvisna od uspeha strank, ki jih kandidirajo. Novi italijanski volilni zakon, sprejet lani, sicer vsebuje določila za olajšanje izvolitve slovenskih kandidatov v oba domova parlamenta, kot zahteva zaščitni zakon iz leta 2001, a po mnenju mnogih niso ustrezna.
Še največ možnosti za izvolitev ima literarna teoretičarka Tatjana Rojc, ki v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) kandidira na deželni listi Demokratske stranke (PD) za senat. A javnomnenjske raziskave sedaj vladajoči PD napovedujejo slab volilni izid, zato je možno, da tudi ona ne bo izvoljena in tako slovenska manjšina v Italiji prvič po drugi svetovni vojni ne bo imela predstavnika v vsaj enem od dveh domov parlamenta v Rimu.
"Glede na to, da smo vse povojno obdobje in pred fašizmom vedno imeli svojega predstavnika v Rimu, se mi zdi, da bi bilo leta 2018 katastrofalno, če bi se temu odrekli zaradi naših delitev ali drugih kandidatur, ki nimajo možnosti, da bi prišle do izvolitve," je za STA dejala Rojčeva, vplivna članica slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki pa ne pripada nobeni stranki. Če Slovenci ne bi imeli svojega predstavnika v senatu, bi to po njenih besedah močno vplivalo na prihodnje življenje slovenske narodne skupnosti in njeno celotno dejavnost.
Njena izvolitev je sicer odvisna od več dejavnikov, najbolj pa od uspeha Demokratske stranke. Na proporcionalnem seznamu PD za senat je Rojčeva na drugem mestu, za novinarjem Tommasom Cernom, ki kandidira tudi v Milanu in ima tam po njeni oceni odlične možnosti za izvolitev. "V tem primeru bi bila moja izvolitev zagotovljena," je pojasnila. V senat bi prišla tudi, če bo Demokratska stranka dobila najmanj en preferenčni glas več od Gibanja pet zvezd.
V parlamentu v Rimu je iz slovenske narodne skupnosti trenutno le senatorka iz Demokratske stranke Tamara Blažina, ki pa tokrat ne kandidira znova.
Dva tržaška Slovenca na parlamentarnih volitvah v okrožju FJK predlaga tudi levosredinska lista Skupaj. 59-letni deželni uradnik Giuseppe Prašel je na seznamu kandidatov za poslansko zbornico, 58-letni podjetnik Franco Strain pa bo kandidiral za senat. Lista je volilno zavezništvo treh skupin, in sicer zelenih, socialistične stranke in skupine Area Civica, h kateri sodijo privrženci nekdanjega predsednika italijanske vlade in Evropske komisije Romana Prodija.
Levičarska lista Svobodni in enakopravni, ki jo je ustanovil nekdanji generalni protimafijski tožilec Pietro Grasso, v spodnji dom parlamenta kandidira bivšega župana občine Doberdob na Goriškem Paola Vizintina, v zgornji dom pa Fabrizia Dorbola.
Levičarsko gibanje Oblast ljudstvu pa v poslansko zbornico kandidira Slovenca Enrica Robazzo iz Gorice, nekdanjega svetnika v rajonskem svetu Podgora v občini Gorica.
Luka Juri medtem kot pripadnik italijanske skupnosti v tujini kandidira za poslansko zbornico na listi levousmerjene stranke Več Evrope znane italijanske političarke Emme Bonino. Za STA je dejal, da se je za to med drugim odločil, ker lista "izraža vrednote evropeizma, federalizma, pozitivizma, odprtosti in velike strpnosti ter zavrača sovraštvo do drugih, drugače mislečih ali drugače verujočih".
Za Italijane iz tujine je sicer v poslanski zbornici predvidenih 12 sedežev, od tega pet za poslance iz Evrope, v senatu pa šest sedežev. Izvolitev Luke Jurija je odvisna od števila glasov, ki jih bo dobila njegova lista, pa tudi od števila preferenčnih glasov, ki jih bo dobil sam glede na druge kandidate. Je edini pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji, ki kandidira na tokratnih volitvah v Italiji, pa tudi sicer je to, kot je pojasnil, med Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji "zelo redka stvar".