Jože Dežman se je namreč odzval na Leljakove besede, izrečene v oddaji Sreda v sredo in v zapisu na spletni strani revije Reporter, da naj bi leta 2006, ko so na območju Škofje Loke izvajali izkope ostankov pobitih iz enega od morišč, odpeljal kilogram zlatega nakita.
»Tam so odkopali nekaj sto ostankov žrtev in tudi kak kilogram zlatega nakita, od prstanov do verižic. Prišel je Dežman, takrat direktor Muzeja novejše zgodovine in odnesel nakit. Komisija, ki je opravljala izkop, je protestirala, kar je zapisano tudi v zapisniku. Ko sem Dežmana vprašal, kaj je s temi najdbami, mi je odvrnil, da so v Muzeju, vendar sedanja direktorica o tem ne ve nič. Zato že dve leti pričakujem odgovor Dežmana, kje je končal ta zlati nakit.«
Da Leljak ne more od njega dobiti odgovora, ker ga kaj takega ni nikoli vprašal, je zapisal Jože Dežman in zatrdil, »da ni bil nikoli zvečer v Škofji Loki, da bi ta izmišljeni kilogram zlata sprejel, kar seveda vedo vsi, ki so kakor koli sodelovali pri izkopu žrtev na območju Škofje Loke.« Ker po mnenju Jožeta Dežmana Leljakove navedbe presegajo mejo zdravega okusa in ustrezajo elementom kaznivega dejanja lažne obdolžitve, bo zoper Leljaka sprožil ustrezne pravne postopke.
»Kar naj,« odgovarja Roman Leljak in postreže s kopijo zapisnika Komisije za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč občine Škofja Loka, pod katerega se je podpisal njen predsednik Janez Pintar.
Triindvajsetega oktobra 2006 se je komisija lotila izkopa posmrtnih ostankov žrtev v Lovrenški grapi pri Škofji Loki. Pridružila sta se jim Jože Dežman in Pavle Jamnik, oba člana takratne državne komisije za prikrita grobišča. Po zaključku izkopavanj je Dežman še istega dne najdene predmete pri izkopanih žrtvah, nepopisane in fotografirane, brez prevzemnega zapisnika dal v svoj avto in se odpeljal.
Šlo naj bi za približno kilogram izkopanin. Janez Pintar, predsednik škofjeloške komisije o tem zapiše: »Na sam izkop nisem imel pripomb, le najdeni predmeti, ki pa jih je bilo zelo veliko…nakit, gumbi, zaponke hlačnih pasov, itd… so se odlagali v plastični zabojček, ob koncu izkopavanja pa je zabojček odnesel Jože Dežman. Tudi tokrat predmeti niso bili popisani ali fotografirani in prisotni Katji Drobnič sem rekel, da se mi to ne zdi dobro in je to v nasprotju z našim predhodnim dogovorom, da bodo te predmete dobili identificirani svojci žrtev.
»Zato je Janez Pintar kar na morišču sklical izredno sejo komisije in na njej odstopil kot predsednik, sama komisija pa je prav zaradi takšnega ravnanja Jožeta Dežmana sprejela sklep, da več ne bo sodelovala pri izkopih v Lovrenški grapi, vso odgovornost pa naj prevzame Dežmanova državna komisija. Preveč je bilo napadov, ki so jih nanj uprizarjali Jože Dežman, Pavle Jamnik in dr. Katja Drobnič, vsi trije člani državne komisije.
Roman Leljak je zapisnik škofjeloške komisije in poročilo njenega predsednika Pintarja dobil 25. Julija 2015 in štiri dni po tem potom elektronske pošte pobaral Jožeta Dežmana, kaj je z dejstvi, zapisanimi v škofjeloških dokumentih, o usodi zbirke zlatih predmetov iz grobišča Lovrenška grapa.
Še isti dan mu je Jože Dežman odgovoril, da »Zbirka predmetov, izkopanih iz morišč in grobišč, je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Trenutno zanjo skrbi mag. Monika Kokalj Kočevar in jo še ureja.« Zato je Roman Leljak vprašanje naslovil tudi na Kočevarjevo, in sicer, na kakšen način je sprejela zbirko predmetov in zakaj se ta zbirka ureja že deset let?
Naslednji dan (30. julija 2015) mu je Kočevarjeva odgovorila, da »predmete iz grobišča Lovrenška grapa je prinesel v Muzej, predmetov pa mi ni predal. Glede predmetov v MNZS prosim pokličite Dežmana.« Kočevarjeva je Leljaka še obvestila, da je MNZS že leta 2011 oddal celotno dokumentacijo s fotografijami predmetov iz različnih grobišč na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, takrat odgovornemu Marku Štrovsu.
»Torej ne držijo navedbe gospoda Dežmana, da mi ne dolguje odgovora, ker ga zanj naj ne bi prosil. Dokumenti pač ne lažejo, če je že v svojem odgovoru na spletni strani Reporterja izrekel kopico zavajanj in neresnic. Grožnje s kazensko ovadbo me ne prestrašijo. Od njega pa pričakujem, da bo odstopil kot predsednik vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč,« sklene Roman Leljak.