Najprej so danes na ljubljanskem okrajnem sodišču zaslišali sekretarja v službi DZ za odnose z javnostmi Roberta Peršoljo, ki je povedal, da je bil tisti dan zadolžen za poslušanje seje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, med katero je Leljak povedal, da ima v rokah sredstvo (svinčnik), ki je lahko nevarno za ljudi. Ker ni bil prepričan, da je Leljak to res rekel, je o tem obvestil enoto za varnost v DZ in generalno sekretarko DZ Uršulo Zore Tavčar. V snemalnici so preverili, kaj je govoril Leljak in se prepričali, da je res govoril o sredstvih, ki so lahko nevarna za ljudi. Izdelati so dali tudi magnetogram spornega dela seje, ki ga za seje delovnih teles ne delajo sproti, nato pa so pristojne službe ukrepale.
Štefan Koren, ki je v generalnem sekretariatu DZ zadolžen za varnost, se tega, kdo ga je obvestil o domnevno nevarnem sredstvu, danes ni spomnil, prav tako ne, da so dali izdelati magnetogram (tega naj bi po njegovih besedah pisali sproti). Je pa, kot je dejal, ukrepal po tistem, ko je v magnetogramu prebral, kar je rekel Leljak. Na vprašanje, ali je slišal Leljakove besede, ko naj bi okoli 10.30 rekel, da sredstvo ni nevarno za ljudi, je odgovoril, da ne, saj medtem, ko so se ukvarjali z zadevo, seje ni poslušal.
Pričal je tudi vodja varnostne službe v DZ Samo Dvoršak. Na vprašanje Leljakovega zagovornika, zakaj je od takrat, ko jih je Peršolja seznanil s tem, kar je slišal (okoli 9.30), do takrat, ko je v DZ vstopila protibombna enota policije (okoli 12.05) minilo toliko časa, je odgovoril, da zato, ker so ocenili, da takojšnje posredovanje ni potrebno, in so počakali, da bo seja komisije DZ zaključena. Leljak namreč ni grozil, je povedal. Poleg tega je Dvoršak okoli 10.30 stopil do predsednika komisije Branka Grimsa, ki mu je dejal, da se ne počutijo ogroženi.
Kljub temu pa so po njegovih besedah ravnali preventivno in takoj po koncu seje sporni svinčnik shranili v sosednjem prostoru, kraj pa primerno zavarovali. Na vprašanje sodnice Barbare Klajnšek, zakaj se niso odločili za izpraznitev DZ, je odgovoril, da zato, ker je ocenil, da predmet ni tako velik, da bi bilo to treba. Pozneje se je sicer izkazalo, da gre za dozimeter z ampulo za merjenje radioaktivnosti, ki ni nevarna za ljudi.
Glavno obravnavo bodo nadaljevali 26. septembra, ko bodo zaslišali Grimsa in predsednika DZ Milana Brgleza.
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je namreč marca lani razpravljala o kemičnih in ubojnih sredstvih nekdanje Službe za državno varnost (SDV). Na sejo so kot raziskovalca polpretekle zgodovine povabili tudi Leljaka, ki je na seji dejal: "Potem so tukaj sredstva za tiho likvidacijo, razne igle, bodala, noži, sredstva za posredno delovanje /.../ Eno od takšnih sredstev imam tukaj pri sebi, gre za svinčnik, v kateri je posebna ampula, vsebino te ampule ne poznam - ali gre za bojni strup ali pa kakšno drugo zadevo".
Po sojenju je obtoženec Roman Leljak dejal, da pravzaprav ne ve, ali ga policija brani ali ga preganja, saj so bili vsi njeni predstavniki med pričanjem prepričani, da ni nikomur grozil. Podobno naj bi veljalo tudi za tiskovnega predstavnika državnega zbora, ki je začel s postopkom zoper Leljaka. Poleg tega je policija potrebovala več kot tri ure, da je prišla na kraj dogodka, iz česar je razvidno, da sami niso vedeli, kaj naj sploh počnejo in da zadeve sploh niso jemali resno.
Leljaku se zdi ključen sklep komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, ki je sicer zadolžena tudi za nadzor nad delom policije. Ta je namreč v dopisu sodišču zapisala, da navedbe v uradnem zapisu policije niso skladne z dogajanjem na seji. Kot pravi Leljak, naj bi med drugim v uradnem zapisu policije pisalo, da je Grims po telefonu potrdil, da gre za nevarno zadevo. Grims pa je zanikal, da bi to res storil, zato se je postopek začel na podlagi netočne, neresnične in prirejene informacije. Dopis parlamentarne komisije je sodišče prejelo 16. maja, ko je bil prvi narok glavne obravnave.
Jutri bi se morala začeti sodna obravnava proti Leljaku, ki ga na murskosoboškem sodišču toži Silvo Gorenc, vendar je bila zaradi neznanih razlogov preložena na 31. avgust.