Oba, bila sta ministra v vladi Boruta Pahorja, sta komisiji znova pojasnila postopke pridobivanja informacij o projektu od vodstva HSE in Teša.
Kot je spomnil Lahovnik, se v vodenje posameznih investicij družb v državni lasti ni vtikal, saj za to tudi ni imel pristojnosti, tako Holding Slovenske elektrarne (HSE) kot Termoelektrarna Šoštanj (Teš) imata upravo in nadzorni svet, ki bi morala opraviti svoje delo.
"Za energetsko politiko v času mojega mandata prevzemam odgovornost, ne pa za investicije družb v državi lasti," je ponovil. Če je pri projektu prišlo do oškodovanja in korupcije, potem se Lahovnik kot državljan sprašuje, zakaj nihče ne odgovarja.
Kot minister nikoli neposredno ni klical vodstvo HSE ali Teša, ampak je vlada zahtevala določene informacije in dokumentacijo. Aktivnosti vlade so šle v smeri, da se za vse nepravilnosti, ki so se očitale, pridobi dokumentacijo in da se stvari razčisti.
Ob tem je spomnil, da je vlada v letu 2010 od poslovodstva HSE zahtevala določene informacije, poleg celovite informacije o projektu med drugim še preverjanje odškodninske odgovornosti.
Podatke, ki so jih zahtevali, so dobili, to je bil po njegovi oceni zagotovo korak naprej, kot prej, ko ni bilo nobenih aktivnosti s strani HSE. Se pa Lahovnik ne spušča v to, ali so bili podatki verodostojni.
Lahovnik, ki je s funkcije odstopil poleti 2010, je opozoril še na dilemo, do kam se lahko vlada kot skupščina HSE vplete, saj da je treba upoštevati veljavno zakonodajo in pravila korporacijskega upravljanja.
Tudi Lahovnikova naslednica Radićeva je poudarila pristojnost vlade. Razlika je velika, če imaš neposredno pristojnost, lahko sprejemaš drugačne odločitve, z ustanovitvijo Agencije za upravljanje kapitalskh naložb države (AUKN) pa se je vzpostavil vmesen organ.
Dokler je bil na vrhu Teša Uroš Rotnik informacij o projektu ni bilo ali pa so bile 'čudne oz. nasprotujoče'. Informacije so začeli dobivati, ko je Rotnika zamenjal Simon Tot. Takrat so se določene stvari začele pridobivati, vzporedno so se pripravljale študije, sestavljanka vseh informacij pa jim je dala boljši uvid v to, kakšen je projekt in kam pelje. "Na vsak način je bilo zelo težko dobivati informacije," je poudarila.
Spomnila je tudi na to, da je jeseni 2010 vladi predlagala zamenjavo nadzornega sveta HSE, a so potem nadzorniki razrešili Meha. Za zamenjavo nadzornikov se je odločila, ko so ti 'prikrojili' poročilo poslovodstva HSE za vlado.
Kot je poudarila, je slutila, bili so tudi indici, da je s projektom nekaj narobe, zato je želela temu priti do dna. Ob tem je dopolnila svoje marčno pričanje na komisiji - takrat je dejala, da je pri nasprotovanju oz. upočasnitvi projekta ni podprla nobena stranka. Tokrat je pojasnila, da jo je pri tem podprla njena stranka Zares.
Medtem ko je želela zadevi priti do dna, je bila zaradi zakonodaje večkrat na robu in jo je ves čas skrbelo, da ne bo prestopila meje dopustnega. "Meni je bilo bolj pomembno, da pridem zadevi do dna in da zaščitimo javni interes pri investiciji. Če bi bila takrat tiho, bi bila verjetno v tisti poziciji, da sem bila tista, ki sem opustila dolžno ravnanje," je še poudarila Radićeva.
Teš 6 se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpel na 1,428 milijarde evrov, najdražji energetski projekt v državi pa že od začetka vzbuja dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti.