favorskaya Svet24.si

Ruske oblasti aretirale novinarko, ki je pokrivala...

Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

ronaldo 11 Ekipa24.si

Avtor selfija v velikih težavah: zaradi vdora na ...

ela mei2 Njena.si

Skrito v raju: 'Ela' nenadoma vidno spremenjena?

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Kučan išče odgovore

Deli na:

Šele ko bomo imeli odgovore na vprašanja, kaj kot družba hočemo, kaj zmoremo in kakšna družba želimo biti, lahko oblikujemo ukrepe za izhod iz krize, je na razpravi Foruma 21 Kam po krizi izpostavil predsednik Foruma Milan Kučan. V razpravi so izpostavili trajnostno sonaravno vizijo razvoja, ki jo je skupina strokovnjakov predstavila decembra.

Šele ko bomo imeli odgovore na vprašanja, kaj kot družba hočemo, kaj zmoremo in kakšna družba želimo biti, lahko oblikujemo ukrepe za izhod iz krize, je na razpravi Foruma 21 Kam po krizi izpostavil predsednik Foruma Milan Kučan. V razpravi so izpostavili trajnostno sonaravno vizijo razvoja, ki jo je skupina strokovnjakov predstavila decembra.

Trenutna kriza ni samo ekonomska in finančna, temveč še bolj socialna, okoljska in moralna, je v uvodu v razpravo v Ljubljani poudaril Milan Kučan. Prepričan je, da je sedaj čas za širitev prostora dialoga in da si moram najprej odgovoriti na vprašanja, kaj kot družba hočemo, kaj zmoremo in kakšna družba želimo biti. Šele ko bomo imeli odgovore, lahko po Kučanovem mnenju oblikujemo ukrepe za izhod iz krize.

Sekretar predsednika vlade Jožef Školč meni, da ima stari sistem gospodarstev vgrajen mehanizem, ki družbo peha iz krize v krizo. Dejal je, da je treba razmisliti, ali je ta mehanizem sploh najboljši.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da ekonomija ostaja neko središče, za preživetje pa mora biti podrejena naravi. Raziskave kažejo, da razvoj in sreča že dolgo nista povedana z bruto domači proizvodom (BDP). Kajfež Bogatajeva tako meni, da bi morali namesto BDP poiskati nek drug kompas.

Ob tem je izpostavila, da bi morali postaviti ceno okolju, ekonomiji ljubezni (socialni stiki, prostovoljstvo ...), eksternim stroškom novozgrajenih elektrarn, eksternim stroškom prometa ipd. Ob tem je izpostavila, da so slednji že leta 2020 v Sloveniji znašali od šest do deset odstotkov BDP, v 90 odstotkih pa je bil krivec cestni promet.

"Vsaka nacionalna ekonomija mora delovati učinkovito, vendar moramo biti tudi pozorni na normativne aspekte ekonomije, torej na lastništvo in pravičnost," pa je izpostavil ekonomist Tine Stanovnik.

"Sodimo, da trajnostno sonaravna vizija lahko tudi na politični ravni povezuje večino prebivalstva in političnih strank v Sloveniji. Ta pot temelji na ravnovesju med ekonomsko uspešnostjo, socialno pravičnostjo in okoljsko odgovornostjo," je poudaril Silvo Plut z ljubljanske filozofske fakultete.

Slovenija ima odlično izhodišče, da postane ena vodilnih držav na poti k trajnostno sonaravni družbi, meni Plut. Po njegove mnenju imamo še vedno socialen kapital, smo delavni in želimo okoljsko odgovornost pripeljati na višjo raven. Ob tem je izpostavil še pomen samozadostnosti, saj je Slovenija že pod 40 odstotki prehranske varnosti, Plut pa ocenjuje, da bi lahko bila 70-odstotno samozadostna.