Križnar, ki je bil, ker naj ne bi imel dovoljenja za gibanje na določenih kriznih območjih Južnega Sudana, zaprt več kot teden dni, spustili pa so ga šele po diplomatskem posredovanju, je za STA pojasnil, da je do zapleta prišlo predvsem zaradi samovolje lokalnega vladnega agenta.
Temu namreč dovoljenje, s katerim je Križnar po Južnem Sudanu in z raznimi prevoznimi sredstvi prepotoval več kot 1500 kilometrov, ni več ustrezalo in se je pač odzval značilno za lokalne samopašneže. Kot je dodal Križnar, se bo na novo oz. novembrsko pot v Južni Sudan še bolje pripravil kot doslej in si priskrbel vse, kar bo lahko dobil.
Povedal je še, da je Južni Sudan nova država, ki je še v povojih in se mukotrpno razvija, tamkajšnja služba za nacionalno varnost, ki do zdaj ni imela pomembne vloge, pa si prizadeva za večji vpliv. Kar pomeni, da si mora vsak tujec za gibanje po državi izven glavnega južnosudanskega mesta Juba zagotoviti njeno dovoljenje.
Ker ta organ medijem in novinarjem tovrstnih dovoljenj ne izdaja, humanitarnim delavcem pa le pogojno, si Križnar v obeh Sudanih navadno pomaga z dogovori z navadnimi in plemenskimi ljudmi. Na zadnji poti si je priskrbel dovoljenje za potovanje po Južnem Sudanu do severne meje, kjer se začenjajo Nubske gore, od guvernerja ene tamkajšnjih zveznih držav, za katerega je menil, da bo zadostovalo.
In tudi je, dokler ni prišel do sudanskih naftnih polj, kjer je naletel na agenta nacionalne varnosti, ki ni popustil. Potem so ga za teden dni pridržali. Kot je dejal, so v zaporu z njim ravnali "dokaj v redu", dokler ni z omenjenim agentom po telefonu govoril slovenski ambasador in je slednji nato želel pokazati nadmoč. V zaporu so ga tudi okradli, je še povedal Križnar.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve, z akcijo Križnarjeve vrnitve v domovino niso imeli stroškov, saj so te poravnali njegovi svojci.
Križnarjevo predavanje z naslovom Tisti, ki ne bežijo, je s sodelovanjem novomeške Knjižnice Mirana Jarca pripravilo dolenjsko okoljsko društvo Bober.