Finančni minister Franc Križanič je očitno v hudi stiski, kako naj napolni proračunsko blagajno. V zadnjih mesecih je zaradi svojih izjav večkrat razburil javnost. Nazadnje prejšnji teden, ko je prehitro razmišljal o uvedbi dveh novih dohodninskih razredov, ki bi dodatno obdavčili davkoplačevalce z najvišjimi dohodki. Zaradi kritike strokovne javnosti in tudi koalicijskih strank je sporni predlog že po dveh dneh romal v koš. Finančno ministrstvo pa že razmišlja o davku na nepremičnine.
Še najbolj prizanesljivo se je o ministru izrazil Janez Šušteršič, profesor na Fakulteti za management v Kopru, nekdanji direktor urada za makroekonomske analize in razvoj, ko je v oddaji TVS Odmevi dejal, da Križanič »misli prehitro in premalo«.Dohodnina po Križaniču
Po »proračunski seji« Pahorjeve vlade je minister izjavil, da bo finančno ministrstvo v vlado poslalo predlog novele zakona o dohodnini, ki zvišuje dodatno splošno olajšavo in uvaja dodatna razreda v dohodninski lestvici. Zavezance z dohodki, ki so višji od dveh povprečnih plač in pol, bi obremenili še z uvedbo dveh davčnih razredov s stopnjami 45 in 50 odstotkov ob nespremenjenih standardnih olajšavah. Dohodninska lestvica bi tako znova imela pet razredov s stopnjami 16, 27, 41, 45 in 50.
V razred s 45-odstotnim davkom bi prišli že tisti, katerih mesečni dohodki presegajo 3.589,15 evra bruto oziroma 1.773,58 evra neto. V najvišji davčni razred, torej v 50-odstotno obdavčitveno skupino, pa bi se uvrstili tisti, ki na mesec prejemajo 4.284,48 evra bruto oziroma 2.093,16 evra neto. Plača bi bila nižja za najmanj 21 evrov na mesec. Pri dohodku 5.400 evrov bruto oziroma 2.605 evrov bi bila plača nižja že za 102 evra na mesec. Križaničevo proračunsko luknjo naj bi reševali visokokvalificirani izobraženci, ki živijo zgolj od svojega dokaj dobro plačanega dela, razni bogataši pa bi lahko presežke prekvalificirali v dobičke v državah z nižjo obdavčitvijo ali davčnimi oazami.
Završalo je v gospodarstvu in ekonomski stroki, Pahorjevega finančnika je raztrgal celo gospodarski minister Matej Lahovnik iz stranke Zares, nato pa še LDS pod vodstvom Katarine Kresal. Lahovnik je dejal, da bi predlog lahko povzročil beg možganov v tujino, zmanjšano delovno aktivnost in usmerjanje v sivo ekonomijo. Prav tako se je zdel predlog destimulativen Kresalovi.
Tudi Karl Erjavec, prvak Desusa, je dejal, da bi morala biti vstopna meja za četrti razred višja in da bi predlog podprl, če bi dejansko obdavčili tiste, ki so zares najbolj bogati v državi, ne pa da bi zajeli srednji razred in intelektualce. Podobno je izrazila nasprotovanje opozicija, zunajparlamentarna NSI pa je celo pozvala k razrešitvi vladnega finančnika. Pahor ga je branil, da je neroden pri izbiri besed, toda dober pri delu.
VEČ V TISKANI IZDAJI