Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young. Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni ni bila odvzeta prostost, ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov.
Po informacijah medijev so se med preiskovanci med drugim znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt.
Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.
Predkazenski postopek je NPU začel decembra 2014 na podlagi pisnih prijav, preiskovalci pa zbirajo obvestila in dokaze ter izvajajo druge potrebne ukrepe na podlagi usmeritev Specializiranega državnega tožilstva.
"Preiskovalci so se za ta primer odločili na podlagi prijav in dejstva, da je pri njem prišlo do pridobitve protipravne premoženjske koristi največji slovenski banki," je na vprašanje, zakaj potekajo preiskave zaradi v NLB, in ne tudi v NKBM, dejal tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.
Na vprašanje, zakaj preiskave dve leti in pol po teh dogodkih, je Menegalija odgovoril, da so preiskovalci zbirali obvestila in utemeljevali sum, da so lahko pridobili odredbo sodišča za hišne preiskave.
V zvezi s preiskavami se je oglasila tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, saj je sanacija bank potekala v njenem mandatu. Poudarila je, da so takrat na mizo prejeli podatke Banke Slovenije, ki je za zagotovitev stanja v bankah najela revizorske hiše.
Če pa se bo izkazalo, da je šlo v tem primeru za nepravilnosti, je prepričana, da guverner Jazbec ve, kaj mora storiti. Medtem pa so mali delničarji - tako Vseslovensko združenje malih delničarjev kot društvo Mali delničarji Slovenije - prepričani, da preiskave dokazujejo utemeljenost njihovih ovadb.
Zaradi milijardne sanacije NLB, NKBM ter Abanke in z njo združene Banke Celje, pa tudi v likvidiranih Factor banki in Probanki, ki je na podlagi rezultatov pregledov bank in obremenitvenih testov vključevala tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev, so namreč podal več ovadb.
Vseslovensko združenje malih delničarjev je v eni od ovadb ovadilo člane sveta Banke Slovenije, ker mali delničarji niso mogli tako kot država dokapitalizirati banko in so izgubili svoje naložbe, v drugi pa so ovadili tudi pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
V ovadbi so opozorili, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB.
Mali delničarji in državni svet so vložili tudi zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, o kateri ustavno sodišče še presoja. Čaka namreč na mnenje sodišče EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.
Po podatkih malih delničarjev je škodo v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.
O tem, ali je bil izbris ustaven, presoja ustavno sodišče. To pred dokončnim odločanjem o tem vprašanju čaka na mnenje sodišča EU, ki naj bi bilo znano 19. julija. Premier Miro Cerar je danes ob robu odprtja novega objekta v Leku dejal, da preiskave ne more komentirati, da pa je vlada "pripravljena na vse možne scenarije".
Na osnovi Zakona o medijih (členov od 26 do 30) zahtevam popravek napačne navedbe v članku z dne, 6. 7. 2016.
Popravek:Mejra Festić kot viceguvernerka Banke Slovenije NI na seznamu osumljenih in zoper njo NE poteka kriminalistična preiskava, ki je potekala na Banki Slovenije dne 6. 7. 2016.
Izjavo podajam le zase in se z njo nikakor ne opredeljujem do drugih imen.
Lep pozdrav,
Mejra Festić