Prejšnji teden, dva dni preden so kriminalisti s hišnimi preiskavami in preiskavami podjetij ljudi, povezanih z gradbenim tajkunom Ivanom Zidarjem akcijo Čista lopata znova intenzivirali, so se spravili tudi nad Reporter. Naši novinarki Biserki Karneža Cerjak sta dva kriminalista izročila vabilo na zaslišanje kot osumljenke zaradi njenega majskega članka z naslovom Fevdi celjskega župana. Članek o poslih in navezah Bojana Šrota je tega tako prizadel, da je zoper novinarko predlagal kazenski pregon, tožilstvo pa je v akcijo poslalo policijo.
Sporni članek govori o Šrotovem županovanju, od katerem naj bi imeli koristi ljudje in podjetja, povezani z bratom najbolj razvpitega slovenskega tajkuna Boška Šrota. Župan se je nanj odzval že kmalu po objavi in v daljšem pismu, ki smo ga objavili 30. junija, novinarkino pisanje označil za neresnične navedbe in informacije. Zdelo se mu je celo zlonamerno in žaljivo. Da zgodba kmalu še ne bo dobila epiloga, je postalo jasno, ko so Biserko Karneža Cerjak pred dvema tednoma poklicali kriminalisti, da bi se dobili v zvezi s Šrotovo kazensko ovadbo. Po dogovoru sta nato prejšnji ponedeljek (kar) dva prišla v uredništvo z vabilom »osumljenki« na zaslišanje. Postalo je jasno, da je Šrot uporabil določbo kazenskega zakonika, ki mu kot uradni osebi omogoča preložitev bremena kazenskega pregona s področja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime na tožilstvo. Namesto da bi novinarko, če meni, da je prizadela njegov ugled, preganjal sam, je to predlagal tožilstvu. In tožilstvo, zelo vestno v takšnih zadevah v primerjavi z delovanjem zoper gospodarski in organizirani kriminal, zdaj usmerja aktivnosti policije.Napake v postopku
Te aktivnosti pa so sporne, saj, na primer, iz vabila novinarki na zaslišanje sploh ni razvidno, za katero kaznivo dejanje je osumljena. Tudi na naše izrecno vprašanje na ljubljansko policijsko upravo (ta dela po usmeritvah ljubljanskega okrožnega tožilstva), nam s policije tega podatka niso zaupali, zgolj to, da je iz vabila jasno, v kakšni vlogi je vabljena (kot osumljenka) in opisno zaradi česa. Zadnje nikakor ne drži, saj je policist v vabilu zapisal samo, naj bi »obrazložila vse okoliščine glede napisanega članka v tedniku Reporter …«, ter da naj s seboj prinese vse dokazno gradivo oziroma listine, s katerim bi lahko dokazovali verodostojnost in resničnost napisanih dejstev. Novinarji pač pišemo članke in nam okoliščin zanje (hvala bogu) ni treba kar tako razlagati policiji; torej zgolj dejstvo, da je novinarka napisala članek in jo zaradi tega policija vabi na zaslišanje, prav nič ne pojasnjuje, česa je pravzaprav osumljena. To ni niti opisno pojasnilo. Poleg tega v vabilu piše, da lahko novinarka pride z zagovornikom, ki je »lahko navzoč pri zaslišanju.«
Tudi to ni v skladu z zakonom o kazenskem postopku, ki v a 148. členu jasno določa, da se obdolženci lahko zaslišijo samo v navzočnosti zagovornika. Na policiji pravijo, da, če osumljenec na policiji izjavi, da si ne bo vzel zagovornika, se potem sestavi iz pogovora z njim zgolj uradni zaznamek; če je navzoč tudi zagovornik, pa se sestavi zapisnik o zaslišanju. Razlika je bistvena: uradni zaznamek na sodišču v kasnejšem morebitnem postopku ne pomeni dokaza, zapisnik o zaslišanju pa ima tako težo. Kljub temu pa uradni zaznamek ni nepomemben kos papirja, gre za neke vrste pol dokaz, na katerega sodnik res ne more opreti sodbe, lahko pa ga uporablja tožilec. Povsem nerazumljiva zadeva v vabilu je še, da Karneža Cerjakovo vabijo na oddelek za gospodarski kriminal (v ljubljanski BTC), saj najbrž ni osumljena kaznivega dejanja zoper gospodarstvo!? Tudi na naše izrecno vprašanje, zakaj na ta oddelek, nam policija ni poslala pojasnila.
Žal smo imeli s pojasnili Bojana Šrota še manj sreče kot s policijo. Vprašali smo ga, kaj ga je v članku tako prizadelo, da se je odločil za kazenski pregon novinarke, katero kaznivo dejanje naj bi storila, zakaj se je odločil za pregon prek tožilstva in ne na zasebno tožbo ter na kakšen način se kaže njegova prizadetost zaradi članka (na primer, ali slabo spi, mora jemati pomirjevala, je nezbran …). To smo skušali izvedeti po telefonu, vendar nas je napotil na službo za odnose z javnostjo celjske občine, od koder so sporočili, da je župan zbolel in zato ne bo mogel odgovoriti na vprašanja. Težko rečejo, kdaj bo spet v službi. A dan pred tem je bil župan še dovolj pri močeh, da je v izjavi za Televizijo Slovenija pojasnil, v katerem primeru bi bil pripravljen odstopiti od pregona; če se mu novinarka javno opraviči, saj naj bi, kot pravi, zapisala same laži. O civilni tožbi še ne razmišlja. Še prej je v izjavi za javnost sporočil, da je »novinarka kršila vse novinarske in etične standarde« in mu prizadela ugled ter dobro ime. Zapisal je celo, da naj bi ga obdolžila skrunitve povojnih grobišč, kar ne drži, in da od novinarke ni prejel nobenega elektronskega pisma z vprašanjem o zadolženosti občine.
Predlagamo mu, naj pregleda elektronsko pošto ga. Barbare Bošnjak, ki na celjski občini skrbi za odnose z javnostjo na dan 23. maja letos. Tedniku Reporter očita, da poskuša preusmeriti pozornost od svoje neprofesionalnosti in novinarkine morebitne krivde na druge teme.
VEČ V TISKANI IZDAJI